"Evropske banke morajo varovati trgovanje z Islamsko republiko. Ne želimo začeti spora s temi tremi državami (Francija, Nemčija in Velika Britanija), a jim tudi ne zaupamo," je po poročanju Reutersa dejal Hamenej.

Evropske države morajo po njegovih besedah prav tako obljubiti, da ne bodo zahtevale novih pogajanj glede iranskega programa balističnih raket in dejavnosti Irana na Bližnjem vzhodu.

Kot je še dodal, mora Evropa ob tem "Iranu v celoti zagotavljati prodajo nafte". "Če lahko Američani škodujejo naši prodaji nafte, bi morali Evropejci to nadomestiti in kupovati iransko nafto".

ZDA so v zadnjih dveh letih "večkrat kršile" jedrski sporazum, je dejal Hamenej, a so evropske države ostale tiho. Evropo je ajatola pozval, naj "se odkupi za to tišino" in naj se "postavi zoper ameriške sankcije".

ZDA je Hamenej obtožil kršenja resolucije Varnostnega sveta ZN-a 2231, ki je temelj sporazuma, Evropo pa je pozval, naj zagotovi "resolucijo zoper ameriške kršitve".

Če Evropa ne bo izpolnila teh zahtev, bo Iran obnovil bogatenje urana, ki ga je ustavil v skladu s sporazumom, s čimer je zmanjšal tveganje, da bi razvil jedrsko orožje. Teheran sicer vztraja, da je bil njegov jedrski program ves čas zgolj civilne narave.

Ameriški predsednik Donald Trump je ta mesec umaknil ZDA iz sporazuma iz leta 2015, v skladu s katerim je Zahod omilil sankcije zoper Iran. Vse države podpisnice razen ZDA (Francija, Velika Britanija, Rusija, Kitajska, Nemčija, Iran) vztrajajo, da je sporazum treba ohraniti pri življenju.

Nemčija in Kitajska za sporazum
Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Li Kečjang sta v četrtek v Pekingu spet branila sporazum. Li Kečjang je opozoril, da bi konec sporazuma "vplival ne le na Iran, ampak bi imel negativen učinek na zmožnost reševanja drugih vročih mednarodnih vprašanj z mirnimi pogajanji", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pri tem sicer ni izrecno omenil Severne Koreje, a analitiki opozarjajo, da je Trumpov umik iz sporazuma škodoval verodostojnosti Washingtona pred srečanjem Trumpa s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom.

IAEA: Iran izpolnjuje zaveze
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je na Dunaju predstavila poročilo o prvem četrtletju letošnjega leta. Agencija je znova poudarila, da Iran upošteva zaveze iz leta 2015 sklenjenega sporazuma, čeprav ameriška stran trdi nasprotno.

Inšpektorji IAEA-ja v Iranu preverjajo predvsem obogatitev urana, kjer velja 300-kilogramska omejitev, česar se Iran drži. Država je ustavila tudi gradnjo reaktorja težke vode v Araku, kjer bi lahko proizvajali plutonij. Seveda pa država lahko izkorišča jedrsko energijo v civilne namene.

Direktor IAEA-ja Yukiya Amano je kritiziral Iran le zaradi pogosto počasnega dostopa do reaktorjev, a poudaril, da so vsi obiski potekali brez zapletov. Iran je razložil tudi uporabo ladij na jedrski pogon, pri tem pa naj bi šlo izključno za ladje za civilne potrebe, ne pa vojaške.