Nemška kanclerka Angela Merkel je zagotovila, da bo Nemčija skupaj s Francijo in Veliko Britanijo ostala zavezana iranskemu jedrskemu sporazumu. Britanski zunanji minister Boris Johnson je opozoril ZDA pred kakršnimikoli potezami, ki bi ostale vpletene ovirale pri izvajanju sporazuma.

Merklova je Teheran pozvala, naj se drži obvez v okviru sporazuma, kar je sicer Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) večkrat potrdila. Merklova je poudarila moč diplomacije in medsebojnega dialoga v reševanju konfliktov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je že v torek sporočil, da Francija, Nemčija in Velika Britanija obžalujejo Trumpovo odločitev. V telefonskem pogovoru je iranskemu predsedniku Hasanu Rohaniju zagotovil, da Francija ostaja zavezana sporazumu in da enako pričakujejo tudi od Irana.

Tudi rusko zunanje ministrstvo je v izjavi za javnost izrazilo globoko razočaranje zaradi ameriškega izstopa iz iranskega jedrskega sporazuma, zaskrbljen je tudi predsednik Vladimir Putin, za Radio Slovenija poroča Vlasta Jeseničnik. O ameriškem izstopu bo med drugim govoril z izraelskim premierom Benjaminom Natanjahujem, ki je na obisku v Kremlju in ki je sicer izrazil podporo Trumpovi odločitvi.

Rohani omenja ponovno bogatenje urana
"ZDA so oznanile, da ne spoštujejo svojih zavez," je v odzivu na Trumpovo odločitev dejal iranski predsednik Hasan Rohani. Iran je medtem sporočil, da se pripravlja na ponovno bogatenje urana, kar je ključno za proizvodnjo jedrske energije in orožja.

"Iranski organizaciji za jedrsko energijo sem ukazal, naj bo pripravljena za ukrepanje, če bo treba, tako da lahko po potrebi obnovimo bogatenje (urana) na industrijski ravni brez omejitev," je dejal Rohani. Predsednik je dodal, da bo "počakal nekaj tednov", v tem času pa bo govoril z zavezniki in drugimi podpisnicami sporazuma. "Če bomo v sodelovanju z drugimi podpisnicami sporazuma dosegli njegove cilje, bo sporazum obstal," je še dejal predsednik Irana.

Ajatola Hamenej zahteva evropska zagotovila
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je dejal, da bo Iran izstopil iz jedrskega sporazuma, če mu evropske podpisnice dogovora ne bodo dale trdnih zagotovil o nadaljevanju gospodarskega sodelovanja po umiku ZDA iz sporazuma. Po njegovih besedah sporazum po izstopu ZDA nima pravega smisla.

"Če vam ne bo uspelo dobiti dokončnih zagotovil - in resno dvomim, da vam bo - v tem trenutku, ne moremo nadaljevati tako," je Hamenej sporočil iranski vladi pod vodstvom predsednika Rohanija.

"Nobene logike ni vztrajati v sporazumu, če evropska trojka ne more zagotoviti njegovega izvajanja," je dodal Hamenej v govoru, ki ga je prenašala iranska televizija. Prav tako je podvomil o logiki zaupanja trem evropskim podpisnicam jedrskega sporazuma, Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji, saj da so vse ameriške zaveznice.

IAEA ponavlja: Iran spoštuje svoje zaveze
Medtem je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) še enkrat potrdila, da Iran izpolnjuje svoje zaveze iz jedrskega sporazuma, povezane z jedrskim orožjem. Generalni direktor IAEA-ja Juki Amano je ob tem ponovil, da je v okviru sporazuma "Iran deležen najstrožjega jedrskega preverjanja na svetu", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Druge podpisnice podpirajo sporazum
"Naše vlade ostajajo zavezane k zagotavljanju spoštovanja sporazuma in bodo sodelovale z vsemi njegovimi preostalimi deležniki, da bo tako tudi naprej," so medtem po poročanju BBC-ja sporočili v Londonu, Parizu in Berlinu.

Kot je poročal Radio Slovenija, je Evropska unija takoj po govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa izrazila obžalovanje zaradi njegove odločitve. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je ponovila, da dogovor deluje, in preostale države pozvala k njegovemu nadaljnjemu uresničevanju. Kot je poudarila, je sporazum posledica 12 let diplomatskega truda in pripada celotni mednarodni skupnosti.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je zapisal, da Unija potrebuje enoten odziv, tako na odločitev glede Irana kot na trgovinska stališča Washingtona, o čemer se bodo voditelji pogovarjali prihodnji teden na zasedanju v Sofiji.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so "globoko razočarani" nad Trumpovo odločitvijo. Podporo sporazumu je izrazila tudi Kitajska, ki je ob tem izrazila še obžalovanje zaradi ameriške odločitve. Kot so napovedali na kitajskem zunanjem ministrstvu, bo Peking ohranil "nepristransko, objektivno in odgovorno stališče, ostal v dialogu z vsemi stranmi in bo predan ohranitvi in uresničitvi dogovora". Kitajska bo tako ohranila "normalno ekonomsko in trgovinsko menjavo" z Iranom, je novinarjem dejal tiskovni predstavnik ministrstva Geng Šuang.

Arabska liga poziva k reviziji sporazuma
Arabska liga je pozvala k ponovni obravnavi jedrskega sporazuma. Arabske države so namreč ogorčene nad iransko politiko destabilizacije v regiji, AFP navaja vodjo Arabske lige Ahmeda Abula Gejta. Savdska Arabija, sovražnica Irana v regiji, umik iz sporazuma podpira in pozdravlja, podobno tudi Združeni Arabski Emirati in Bahrajn.

Macron za širši okvir
Po telefonskem pogovoru z britansko premierko Thereso May in nemško kanclerko Angelo Merkel je predsednik Francije Emmanuel Macron zapisal, da omenjene države obžalujejo Trumpovo odločitev, s katero je pod vprašaj postavljen mednarodni dogovor o neširjenju jedrskega orožja. Macron je napovedal, da si bodo skupaj prizadevali za širši okvir, ki bo zajemal jedrske dejavnosti, obdobje po letu 2025, ko se izteče jedrski sporazum, balistične dejavnosti in stabilnost na Bližnjem vzhodu, zlasti v Siriji, Jemnu in Iraku.

Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa je dejal, da je vodja organizacije "globoko zaskrbljen", preostale države podpisnice sporazuma pa je pozval, naj še naprej spoštujejo svoje obveznosti.

V ZDA se je medtem vnel spor okrog tega, ali so ZDA izstopile iz sporazuma, kot to trdijo predstavniki vlade, ali pa so sporazum prekršile, kot to trdijo demokrati in neodvisni analitiki.

John Bolton grozi evropskim podjetjem
Trump se je tako odločil za obnovitev najhujših sankcij zoper Iran. Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da gospodarske sankcije ne bodo uvedli takoj, ampak postopoma. Tarče sankcij bodo iranski naftni sektor, uvoz letal (zaradi prepovedi nakupa letal in rezervnih delov ima Iran stara in pomanjkljivo vzdrževana potniška letala, zaradi česar so pogoste letalske nesreče), trgovanje z dragimi kovinami in poskusi iranske vlade, da kupijo dolarske bankovce.

Medtem Trumpov svetovalec za državno varnost John Bolton po poročanju evropskim podjetjem, ki poslujejo z Iranom, sporoča, naj to končajo v šestih mesecih, ali pa bodo tudi ona deležna ameriških sankcij.

Finančni minister Steve Mnuchin je dejal, da je nastopilo obdobje od treh do šestih mesecev, da se dokončajo ali razdrejo že sklenjene pogodbe za posle v Iranu ali z Iranom. Med prizadetimi bo na primer ameriško letalsko podjetje Boeing, ki je z Iranom sklenilo pogodbe za dobavo letal do leta 2020. Mnuchin je dejal, da bo te pogodbe treba razdreti. Ameriški izstop iz sporazuma zadeva sicer ves svet, saj po izteku roka od treh do šestih mesecev ne bo smel z Iranom poslovati nihče, ki želi poslovati v ali z ZDA.

Mnuchin je sicer po vztrajanju novinarjev dopustil možnost določenih izjem, vendar o podrobnostih ni želel govoriti.

Boeing in Airbus ob milijarde
Sankcije med drugim pomenijo, da bosta proizvajalca letal Boeing in Airbus ob 39 milijard dolarjev vredne posle z Iranom, poroča britanski Independent. ZDA bodo namreč preklicale dovoljenja za prodajo civilnih letal Iranu, je dejal Mnuchin. Washington Post je poročal, da so bili posli o nakupu letal v Iranu najbolj zaželeni.

Boeing je decembra 2016 s Teheranom sklenil pogodbo o prodaji letal v vrednosti 17 milijard dolarjev, Airbus pa je isti mesec sklenil za 19 milijard dolarjev poslov. Airbus ima poleg tega še tri milijarde vredno pogodbo z iranskim letalskim prevoznikom Aseman Airlines.

IranAir je tako naročil 200 potniških letal, in sicer 100 od Airbusa, 80 od Boeinga in 20 od italijansko-francoskega proizvajalca ATR. Vsi posli so bili odvisni od ameriških dovoljenj, saj več kot 10 odstotkov delov in dela prihaja iz ameriških podjetij, ko so United Technologies, Rockwell Collins in General Electric. Zato bo moral tudi evropski proizvajalec Airbus zaradi sankcij prilagoditi svoje poslovanje.

Trumpa podpirata Tel Aviv in Riad
Medtem Trumpa podpirajo v Tel Avivu in Riadu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da "v celoti podpira" Trumpov "drzen" umik od "katastrofalnega" sporazuma. Največji regionalni nasprotnik Irana, Savdska Arabija, je prav tako "podprla in pozdravila" Trumpovo potezo.

Jedrski sporazum med šesterico svetovnih sil (ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija, Kitajska in Nemčija) in Iranom je omejil iranske jedrske dejavnosti v zameno za umik sankcij, ki so jih proti Iranu izvajali ZDA, EU in ZN. Namen sporazuma je bil preprečiti, da Iran razvije jedrsko orožje, čeprav je Teheran ves čas trdil, da razvija jedrsko tehnologijo zgolj v civilne, energetske namene.

Arabska liga je danes pozvala k ponovni obravnavi jedrskega sporazuma z Iranom. Arabske države so namreč ogorčene v luči iranske politike destabilizacije v regiji, navaja vodjo Arabske lige Ahmeda Abula Gejta francoska tiskovna agencija AFP.