"Kmalu bom podpisal predsedniški memorandum za začetek ponovnega vzpostavljanja najstrožjih gospodarskih sankcij," je iz Bele hiše napovedal Trump. Ponovna vzpostavitev sankcij bo Iranu močno otežila prodajo nafte v tujino in sodelovanje v mednarodnem bančnem sistemu.
"V zadnjem mesecu smo se pogovarjali z našimi zavezniki Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo ter na Bližnjem vzhodu. Združeni smo v prepričanju, da Iran ne sme nikoli razviti jedrskega orožja," je dejal Trump in poudaril, da zaradi tega ZDA odstopajo od trenutnega jedrskega sporazuma. Ameriški predsednik je že večkrat napovedal, da bo ZDA povlekel iz dogovora.
Iranski predsednik Hasan Rohani je medtem sporočil, da bo Iran ostal del jedrskega sporazuma tudi brez ZDA in da je po pogovorih s podpisnicami iz Evropske unije pripravljen slediti zavezam. Dodal je, da je Trump že večkrat spodkopaval mednarodne sporazume.
Evropske podpisnice sporazuma Velika Britanija, Nemčija in Francija so izrazile obžalovanje Trumpove poteze. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da si bo Francija v prihodnje prizadevala za širši obseg iranskega sporazuma, ki bi poleg jedrskega orožja vključeval tudi balistični program in iransko delovanje na Bližnjem vzhodu - za kar si je prizadeval tudi Trump.
Oglasil se je tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, ki je leta 2015 podpisal sporazum. Čeprav predsedniki ZDA tradicionalno ne komentirajo odločitev svojih naslednikov, pa je na Facebooku med drugim zapisal: "Menim, da je ogrozitev obstoja sporazuma, brez vsake iranske kršitve, resna napaka."
.
"Brez sporazuma lahko ZDA ostanejo pred odločitvijo med jedrsko oboroženim Iranom ali novo vojno na Bližnjem vzhodu," je dodal in izrazil obžalovanje za izgubljenimi leti diplomatskega dela, ki so tudi ZDA delala varnejše.
.
"Sporazum deluje, to mnenje delijo evropski zavezniki, neodvisni strokovnjaki in trenutni obrambni minister ZDA James Mattis. Odstop od sporazuma obrača hrbet najtesnejšim zaveznikom in sporazumu, ki so ga dosegli naši vodilni diplomati, znanstveniki in obveščevalci."
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je druge države pozvala k nadaljnjemu spoštovanju sporazuma in izrazila zaskrbljenost predvsem zaradi obnovitve sankcij, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je izpostavil pomembnost enotnega pristopa EU-ja.
Bolton z evropskimi kolegi o Iranu
Novi ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je potrdil, da je Trump že podpisal odlok o vnovični vzpostavitvi sankcij, po njegovih besedah pa so mogoči še dodatni novi ukrepi. Dodal je, da se bo v sredo z britanskimi, nemškimi in francoskimi kolegi pogovarjal o naslednjih korakih glede Irana.
Izrael in Savdska Arabija sta medtem podprla ameriško odločitev.
Pompeo na poti v Severno Korejo
Novi ameriški zunanji minister Mike Pompeo je medtem že na poti v Severno Korejo, je v govoru še sporočil Trump. Pompeo je pred odhodom dejal, da nima natančnih informacij, s kom se bo v Severni Koreji sešel, bo pa na srečanju izpostavil vprašanje ameriških zapornikov v Pjongjangu. Izrazil je prepričanje, da bo Severna Koreja "storila pravo stvar".
Kitajski predsednik Ši Džinping je Trumpa pozval, naj pri reševanju korejske krize upošteva "upravičene varnostne skrbi" Pjongjanga. Ši se je s Trumpom po telefonu pogovarjal nekaj ur po vnovičnem srečanju s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom na severovzhodu Kitajske.
Trump začenja znova
Ameriški predsednik je pred oznanitvijo svoje odločitve napovedal, da bo začel znova in Iran prisilil v pogajanja o novem sporazumu, ki bo zajel tudi raketni program in destabilizacijske dejavnosti po Bližnjem vzhodu. Zakaj bi Iran v to privolil, ni jasno, še posebej ker bodo ob morebitnem Trumpovem odstopu ZDA kršile svoje mednarodne obveznosti in ponudile Iranu pomembno zmago z vidika propagande.
Teheran je do zdaj opozarjal, da bodo ZDA z odstopom od sporazuma naredile veliko napako in da bo obnovil svoje jedrske dejavnosti, vendar je iranski predsednik Rohani v zadnjih dneh umiril retoriko in dodal, da bodo kljub morebitnemu ameriškemu odstopu še naprej spoštovali sporazum, če ga bodo tudi druge podpisnice.
Skupaj s Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo je v pogovoru z namestnikom iranskega zunanjega ministra Abasom Aragčijem Evropska unija potrdila podporo sporazumu. Bruselj se je zavezal za njegovo nadaljnje učinkovito izvajanje. Unija je pripravljena spoštovati dogovor toliko časa, dokler se bo Iran držal svojih obvez.
Ključne točke sklenjenega sporazuma
Maja 2015 je Iran po 12 letih spora z mednarodno skupnostjo podpisal sporazum o omejitvi jedrskega programa v zameno za odpravo številnih sankcij. Med ključnimi točkami je število centrifug za bogatenje urana, ki ga bo Iran zmanjšal z 19.000 na 6.000 za prihodnjih deset let. Glede na sporazum lahko centrifuge obogatijo uran le do nižje stopnje 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran.
Obenem bo Iran drastično znižal zaloge nizko obogatenega urana z 12 ton na 300 kilogramov, omejitev pa bo spoštoval 15 let. Raziskovalni reaktor Arak bo zgrajen tako, da kot jedrskega odpadka ne bodo mogli proizvajati plutonija. Brez te določbe bi lahko letno pridobili dovolj plutonija za dve bojni konici. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) bo redno in temeljito pregledovala jedrska prizorišča in tako zagotovila, da jih ne izkoriščajo v vojaške namene.
V zameno bodo odpravili gospodarske sankcije Zahoda pri izvozu nafte iz Irana, bančništvu in na drugih področjih. Prepoved Združenih narodov glede uvoza in izvoza orožja bo ostala veljavna še nadaljnjih pet let. Tuja dobava za balistični raketni program Irana pa bo prepovedana še osem let. Iran in šesterica držav so se dogovorili o mehanizmu ponovne uvedbe sankcij, če bo Teheran kršil sporazum.
Observer: Trumpovi ljudje diskreditirali dogovor
Medtem je britanski Observer, ki se sklicuje na zaupne vire in dokumente, razkril, da so Trumpovi ljudje najeli zasebno izraelsko obveščevalno podjetje "Črna kocka", kjer so zaposleni nekdanji vohuni, za zbiranje "umazanih" podatkov ključnih posameznikov v Obamovi administraciji, ki so pomagali pri pogajanjih glede jedrskega dogovora z Iranom. "Ljudje iz Trumpovega tabora so maja lani najeli zasebne preiskovalce, da bi za razveljavitev sporazuma dobili "umazane" podrobnosti iz življenja Bena Rhodesa, nekdanjega tiskovnega predstavnika sveta za nacionalno varnost, in Colina Kahla, svetovalca nekdanjega ameriškega predsednika," so med drugim zapisali pri Observerju.
Glede na dokumente, na katere se sklicujejo, je bilo preiskovalcem naročeno, naj pridobijo vse podrobnosti iz zasebnega in političnega življenja Rhodesa in Kahla kakor tudi podpredsednika Joeja Bidna. Želeli so najti kakršne koli dokaze o sodelovanju omenjenih z iranskimi lobisti oziroma tem, ali so zaradi sporazuma imeli osebne ali politične koristi. Na ta način bi bilo lažje odstopiti od sporazuma, dodaja Observer.
Straw: Bistvo pogajanj je, da ne uporabljajo trikov
Nekdanji britanski zunanji minister Jack Straw, ki je sodeloval pri prejšnjih prizadevanjih za omejitev iranskega orožja, je dejal, da gre za "nenavadne in grozljive obtožbe, ki pa ponazarjajo visoko raven obupa Trumpa in Netanjahuja, ne toliko za diskreditacijo dogovora kot pa spodkopavanje ljudi okoli njega". "Takšno početje je grozljivo. Bistvo pogajanj je, da se ne uporabljajo tako umazani triki, kot je ta," je dodal, piše Guardian.
Glede na vire so uradniki, povezani s Trumpovimi ljudmi, v stik s preiskovalci stopili tik pred obiskom ameriškega predsednika v Tel Avivu pred letom dni. To je bila prva turneja Trumpa na položaju ameriškega predsednika. Izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju je obljubil, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja, in dodal, da so Iranci mislili, da lahko delajo, kar želijo, odkar so se dogovorili za jedrski sporazum.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje