"Gre za zadnjo priložnost," je sodelujoče v sporazumu posvaril Trump in dodal, da lahko, če sporazum ne bo spremenjen, ZDA kadar koli od njega odstopijo. Evropske voditelje je pozval, naj odpravijo pomanjkljivosti, da bodo končali nasilje države in podprli iransko ljudstvo.

Trump je v času predsedniške kampanje ostro kritiziral dogovor, od katerega pa tudi po letu dni predsednikovanja ni odstopil. Oktobra je sicer sporazum razglasil za "enega najslabših in enostranskih dogovorov, ki so jih ZDA kadar koli sprejele". Iran po njegovih besedah sporazum krši.

Evropske države pa medtem pravijo, da je sporazum ključen za mednarodno varnost in da ga Iran spoštuje. Da Teheran v celoti spoštuje sporazum, pravi tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo.

Trump sprejel dodatne sankcije
Bela hiša je sporočila, da je predsednik Trump uvedel nove, z jedrskim sporazumom nepovezane sankcije proti 14 posameznikom in ustanovam Irana. Podrobnosti o novih sankcijah proti Iranu bo pozneje objavilo ministrstvo za finance ZDA.

Nove sankcije zadevajo kršitve človekovih pravic, podporo terorizmu in cenzuri v Iranu, obenem pa so deloma tudi odgovor na zatiranje zadnjih demonstracij v državi. Pod sankcijami sta iranski nacionalni svet in center za nadzor medmrežja. Oba namreč po mnenju Trumpa omejujeta dostop do različnih spletnih strani, ki niso naklonjene režimu.

Sankcije so uvedene tudi proti administrativnemu vodji iranskega sodstva Sadeghu Amoliju Laridžaniju, ki ga je na položaj imenoval vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej. Laridžani je osebno podpisal številne smrtne obsodbe v državi in je odločen nasprotnik širjenja zahodnega vpliva v Iranu.

Sankcije so uvedene tudi proti nekaterim podjetjem, ki trgujejo z Iranom, kot je malezijsko podjetje Green Wave Telecommunications, ter proti nekaj Kitajcem in kitajskim podjetjem. Ta so namreč Iranu prodala tehnologijo, ki se lahko uporablja v oborožitvenih sistemih.

Ločene sankcije ZDA že od prej
ZDA ohranjajo ločene sankcije, ki jih utemeljujejo z očitki o terorizmu, kršitvah človekovih pravic in razvoju balističnih raket. Mednarodne sankcije so sicer odrezale iransko centralno banko od mednarodnega finančnega sistema in uvedle kazni za nakup iranske nafte.

Trump si želi, da bi spremembe sporazuma vključevale določilo, da lahko Mednarodna agencija za jedrsko energijo dostopa do iranskih vojaških oporišč in da sporazum obsega tudi iranski balistični raketni program.

Evropa podpira sporazum
Medtem so se v četrtek zunanji ministri Velike Britanije, Francije in Nemčije ter zunanjepolitična predstavnica EU-ja sešli z iranskim kolegom Mohamadom Džavadom Zarifom v Bruslju, kjer so potrdili zavezanost sporazumu, ki ga podpirata še Rusija in Kitajska.

"Sporazum deluje, izpolnjuje svoj glavni cilj, torej nadzor nad iranskim jedrskim programom," je dejala zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini. Poudarila je, da je "enotnost mednarodne skupnosti ključna za ohranitev sporazuma, ki deluje, zaradi katerega je svet varnejši in ki preprečuje potencialno tekmo v jedrskem oboroževanju v regijji". "Pričakujemo, da bodo vse strani še naprej v celoti uveljavljale ta sporazum," je še dejala Federica Mogherini.

Britanski zunanji minister Boris Johnson je ZDA pozval, naj se domislijo boljše alternative. Iranski minister Zarif pa je opozoril, da je iransko spoštovanje sporazume odvisno od ameriškega spoštovanja istega dokumenta.

ZDA in EU pa Iran obtožujeta, da krši resolucijo Varnostnega sveta 2231 s svojimi preizkusi balistične tehnologije. Resolucija Iran poziva, naj ne izvaja dejavnosti, povezanih z balističnimi raketami, ki lahko nosijo jedrske konice. Iran odgovarja, da rakete, ki jih je preizkusil, niso zasnovane tako, da bi nosile takšne konice, in vztraja, da je njegov jedrski program povsem miroljuben.

Kljub zaskrbljenosti glede balističnega programa in domnevne podpore Irana nedržavnim akterjem na Bližnjem vzhodu pa evropski ministri menijo, da bi morali ta vprašanja ločiti od vprašanja jedrskega sporazuma.