Na zasedanju v Bruslju so vodje diplomacij članic EU-ja potrdili zaostritev sankcij proti Severni Koreji zaradi njenega nedavnega jedrskega poskusa, ki so ga tudi "najostreje obsodili". Pjongjang je s tem jedrskim poskusom, ki je očitna kršitev mednarodnih zavez, "še enkrat izbral pot izzivanja in osamitve", so poudarili.

"Ta jedrski poskus je resna grožnja regionalnemu in mednarodnemu miru in varnosti," so še poudarili. Članice Unije bodo v posvetovanju s ključnimi partnerji premislile tudi o nadaljnjih sankcijah. Sankcije, potrjene danes, bodo začele veljati po objavi ukrepa v uradnem listu EU-ja, ki je predvidena za torek.

Nove sankcije vključujejo razširitev črnega seznama oseb in podjetij, ki so kaznovana s prepovedjo potovanja v Unijo in zamrznitvijo premoženja. Z novimi sankcijami se bo število oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja, zvišalo na 26, število podjetij ali drugih pravnih oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja, pa na 33.

Poleg tega so se članice Unije odločile za prepoved izvoza in uvoza sestavin za proizvodnjo izstrelkov, na primer določenih vrst aluminija, ter za druge omejitve v trgovini z orožjem, pa tudi za niz omejitev v finančnem sektorju, na primer severnokorejske banke ne bodo več smele odpirati podružnic v EU-ju ali sklepati poslov z evropskimi finančnimi institucijami, evropske banke pa ne bodo smele odpirati pisarn ali podružnic v Severni Koreji.

EU je sicer že pred današnjimi ukrepi uvedel niz sankcij proti Severni Koreji, ki poleg dveh osnovnih omejevalnih ukrepov, prepovedi potovanj v EU in zamrznitve premoženja, med drugim vključujejo še embargo na orožje in jedrsko tehnologijo ter prepoved izvoza luksuznih izdelkov.

Zagon malijske misije
Zunanji ministri so uradno potrdili zagon misije za urjenje malijskih vojakov, v kateri bo z do štirimi pripadniki sodelovala tudi Slovenija. Današnja odločitev pomeni konec večmesečnih priprav te misije, ki so jih pospešili po vojaškem posredovanju Francije v tej državi v pomoč malijskim oblastem v boju proti islamskim teroristom.

Misija za usposabljanje malijskih vojakov, uradno imenovana EUTM, je "zelo pomembna" za podporo malijski vojski, je ob njenem zagonu poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton.

Prvi kontingent 70 evropskih vojakov je že deset dni v malijski prestolnici Bamako. V prihodnjih tednih se jim bo pridružilo še 400 pripadnikov, od tega 200 inštruktorjev.

Sodelovanje v misiji je do zdaj napovedalo 16 članic EU-ja, tudi Slovenija. Za misijo je namenjenih 12,3 milijona evrov za začetni mandat petnajstih mesecev, ki se lahko podaljša. Napotitev svojih vojakov financira vsaka članica sama.

Vodstvo misije bo v Bamaku, inštruktorji pa bodo štiri bataljone malijske vojske, kar je okoli 650 vojakov, urili v vojaški bazi Koulikoro, ki je približno 60 kilometrov oddaljena od prestolnice.

"Tehnična pomoč" sirski opoziciji
Ministri so se odločili, da za tri mesece, do konca maja, podaljšajo sankcije proti Damasku, vključno z embargom na izvoz orožja v Sirijo. Pri tem so se sicer dogovorili za nekatere prilagoditve, ki bodo omogočile "tehnično" pomoč sirski opoziciji, ki pa ne bo "ofenzivna", torej ne bo vključevala bojnih sredstev, je pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar, ki se je srečanja udeležil namesto zunanjega ministra Karla Erjavca.

Velika Britanija se je sicer zavzemala za delno ukinitev embarga na orožje v pomoč sirski opoziciji. "Mi bi šli dlje, a nekateri so bili proti. To je kompromis," je dejal britanski zunanji minister William Hague in spomnil, da se bo EU k temu vprašanju vrnil čez tri mesece.

Hague je pojasnil, da "tehnična" pomoč z "nebojnimi sredstvi", za katero so se dogovorili ministri, pomeni, da bodo opoziciji pomagali na primer s čeladami in obleko. Ob tem je poudaril, da je dogovor o spremembah embarga na orožje "izjemno pomemben precedens".

"To ni vojaška podpora ... Gre za to, da zagotovimo čimboljšo zaščito civilistov," pa je poudarila Catherine Ashton.

Obsežen sveženj sankcij proti Siriji, ki jih je do zdaj uvedel EU in vključujejo prepovedi potovanja v Unijo in zamrznitev premoženja osebam in podjetjem, povezanim z režimom Bašarja Al Asada, ter niz drugih omejitev, ki se nanašajo na finančni, energetski in trgovinski sektor, se izteče konec meseca. Za odločitve o sankcijah je potrebno soglasje.

Članice Unije bodo torej razmere znova ovrednotile čez tri mesece. Odgovor na vprašanje, ali se bodo takrat odločile za delno ukinitev embarga, je odvisen od razvoja dogodkov v Siriji in tudi v mednarodni skupnosti.