Celotni kapital mehanizma bo znašal 700 milijard evrov, njegova efektivna zmožnost posojil pa bo 500 milijard evrov, je povedal vodja evroskupine Jean-Claude Juncker.
ESM bo mednarodna finančna institucija, vzpostavljena s pogodbo med državami območja evra kot medvladna organizacija s sedežem v Luksemburgu. To pomeni, da prispevki držav članic v ta mehanizem ne bodo vplivali na njihov javni dolg, kot je to pri začasnem mehanizmu (EFSF).

Države, ki bodo sodelovale v stalnem mehanizmu - ta je odprt tudi za nečlanice območja evra - bodo zagotovile 80 milijard evrov v denarju (paid-in capital). Od tega bo 40 milijard evrov zagotovljenih od julija 2013, preostalih 40 milijard evrov pa v naslednjih treh letih. 620 milijard evrov pa bodo zagotovili v kombinaciji garancij in "kapitala na poziv" (committed callable capital). Efektivna zmožnost posojil bo znašala 500 milijard evrov, a celoten kapital bo obsegal 700 milijard evrov s ciljem zagotavljanja najvišje bonitete, trojni A, za ta mehanizem.

Največji delež Nemčije
Prispevki držav bodo opredeljeni po ključu deleža v Evropski centralni banki (ECB) - za Slovenijo to pomeni 0,428 odstotka celotnega prispevka. Največji je delež Nemčije, in sicer 27,146-odstoten. Ob tem je bil dosežen kompromis, da bodo države z dohodkom na prebivalca, nižjim od 75 odstotkov povprečja EU-ja, začasna izjema za 12 let po njihovem vstopu v območje evra.
Slovenija je nad tem povprečjem. Ta začasna izjema pomeni, da bodo te države vplačevale tri četrtine razlike med deležem bruto nacionalnega dohodka in deležem v kapitalu ECB-ja oziroma bo njihov delež 75 odstotkov deleža BND-ja in 25 odstotkov deleža kapitala ECB-ja.
Ta kompromis velja predvsem za koncesijo Slovaški, ki lani ni želela sodelovati pri pomoči Grčiji. To odločitev je slovaška vlada utemeljevala z argumentom, da je dohodek na prebivalca v Grčiji večji od dohodka na prebivalca na Slovaškem.

Stalni krizni mehanizem bo lahko kapital uporabljal za dvig denarja na trgih za financiranje pomoči državam z evrom v težavah.