Francoski predsednik, ki je pred predsedovanjem nagovoril francoske državljane, je dejal, da je z Evropsko unijo nekaj narobe in da evropski državljani izgubljajo zaupanje v projekt sedemindvajseterice. Pred Francijo je tako zahtevna naloga, glasni pa so dvomi, da ji bo uspelo izpolniti svoje načrte po irski zavrnitvi Lizbonske pogodbe.

Predsedovanje Francije se je začelo, kot običajno, z obiskom Evropske komisije v Parizu, kjer jim je Francija predstavila glavne naloge svojega predsedovanja, predsednik Nicolas Sarkozy pa se bo glavne težave, nadaljnjih ratifikacij Lizbonske pogodbe, lotil že konec tedna, ko bo obiskal Irsko.

Predstavnik francoske vlade Luc Chatel je sporočil, da je bilo triurno srečanje "zelo
učinkovito", Sarkozy pa je napovedal zagon dveh konkretnih pobud. Prva naj bi bila v okviru boja proti Alzheimerjevi bolezni, druga pa predvideva, da bi v okviru programa Erasmus zagotavljali
tudi večjo mobilnost mladih vajencev po modelu, ki že velja za študente.

Komisarka za zunanje odnose in sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner se je pogovarjala s francoskim zunanjim ministrom, teme pogovora pa so bile Ukrajina,
Bližnji vzhod, Iran in vprašanja energetike.

Lizbonska pogodba prva na seznamu francoskih nalog
Po irski zavrnitvi Lizbonske pogodbe je tako pred Francijo zahtevna naloga - skušati najti rešitev z Irci, omejiti posledice zavrnitve Lizbonske pogodbe na Irskem in države, ki še niso ratificirale pogodbe, prepričati, da je to nujno potrebno. Sarkozy je še enkrat ponovil, da se Unija ne bi smela širiti, če sedemindvajseterici ne bo uspelo reformirati ustanov. "Vendar pa interes Evrope je, da se širi na Balkan. Želim, da se Uniji pridruži Hrvaška, zato je treba nadaljevati proces ratifikacij," je bil odločen francoski prvi mož.

Sarkozy bo skušal dvigniti tudi ugled in zaupanje v Evropsko unijo. "Francoskim državljanom želim povedati: ko se bom ukvarjal z Evropo, se bom ukvarjal z njimi," je na francoski televiziji France 3 povedal novi vodilni Evropske unije. Sarkozy se zaveda, da v šestih mesecih ne bo mogel doseči revolucionarnih sprememb, upa pa, da mu bo uspelo ustvariti pretres, ki bo Evropo obrnil v prihodnost.

Štirje glavni poudarki francoskega predsedovanja
Sarkozy je povedal, da si želi evropske državljane zavarovati pred posledicami globalizacije, kar Uniji do zdaj nikakor ni uspevalo. Poleg tega so prednostne naloge predsedovanja še dogovor o skupni podnebni in energetski politiki, Sarkozy želi oblikovati enotno evropsko migracijsko politiko, kjer bo država prejemnica odločala o usodi imigranta za vseh preostalih 26 držav, Francija se zavzema za tesnejše obrambno sodelovanje vseh držav članic in zmerno reformo skupne kmetijske politike.

Čeprav gospodarstvo ni bila ena izmed prednostnih nalog francoskega predsedovanja, pa se tej temi francoski predsednik ne bo mogel izogniti. Visoke cene nafte in hrane, inflacija in močan evro bodo gospodarske teme zagotovo potisnili v ospredje, poleg tega pa bodo Francozi skušali uveljaviti tudi svoje zahteve po nižjem davku na dodano vrednost za naftne derivate in po energetsko varčnih in do okolja prijaznih izdelkih.

Sarkozy bo poskrbel, da se bo o Evropi govorilo
Kako bo hiperaktivni francoski predsednik s svojo ekipo izpeljal predsedovanje Evropski uniji in ali bo dosegel zastavljene cilje, bo mogoče oceniti šele ob koncu leta. Gotovo pa je nekaj: o Evropski uniji in o Sarkozyju bomo v naslednjih šestih mesecih gotovo še veliko slišali.

B. T.