Dogovor sta po intenzivnih pogajanjih dosegli Evropska komisija in skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, ki zastopa 27 neodvisnih nacionalnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, in ji predseduje direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Pri stresnih testih gre za celovito oceno tveganja in varnosti 143 jedrskih elektrarn v Evropski uniji. Jedrske elektrarne ima 14 članic Unije, tudi Slovenija, k sodelovanju pa bodo povabljene tudi sosednje države Hrvaška, Turčija, Rusija, Ukrajina, Armenija in Švica. Stresni testi bodo zajemali tri stopnje: predhodno oceno z vprašalnikom, ki ga bodo izpolnili upravljavci elektrarne, nacionalno poročilo, ki ga bo pripravil nacionalni regulativni organ, in medsebojne preglede nacionalnih poročil v multinacionalnih ekipah.

Tri vrste preverjanja varnosti
Testi bodo zajemali preverjanje varnosti v primeru naravnih dogodkov: poplav ob rekah ali morjih, na primer ob Atlantskem oceanu, z možnostjo cunamija, potresov, skrajnega mraza ali vročine in kombinacijo različnih naravnih pojavov. Druga vrsta preverjanja se nanaša na preverjanje tehnične pripravljenosti na spoprijemanje s posledicami nesreč, na primer, kako varni in stabilni so hladilni sistemi in oskrba z elektriko.

Tretja vrsta preverjanja pa so dogodki, ki jih povzroča človeški dejavnik, denimo, zagotavljanje ustreznega obratovanja, krizni načrti za preprečevanje resnih katastrof in zagotavljanje varnosti v primeru zunanjih dogodkov, na primer strmoglavljenja letala.

Preverjanj za teroristične napade ne bo
Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je pojasnil, da zagotavljanje varnosti v primeru terorističnih napadov ni v delovni pristojnosti nacionalnih regulatorjev za zagotavljanje jedrske varnosti, zato na tej točki stresni testi določenih nalog ne morejo prevzeti. V povezavi s terorističnimi napadi je Stritar pojasnil, da je dogovorjeno, da bodo nacionalni regulatorji za jedrsko varnost analizirali tudi posledice takih dogodkov, ne morejo pa se ukvarjati z vzroki za take dogodke in njihovim preprečevanjem.

Stritar je povedal, da so zadovoljni, ker so dosegli, kar so želeli, torej da so stresni testi opredeljeni tako, kot se upravnim organom zdi, da morajo biti, in ker so se izognili kakršnim koli političnim pritiskom in politične želje ne bodo vplivale na njihovo izvajanje. Stritar je pojasnil, da mora zdaj Evropska komisija vzpostaviti delovno skupino, ki bo delala na tem. Za to so po njegovih navedbah odgovorni notranja ministrstva, civilna zaščita, vojska, tajne službe oziroma vsi, ki se ukvarjajo s krizno infrastrukturo.

Priprave že potekajo, tudi v Sloveniji
Priprave na stresne teste večinoma že potekajo, tudi v Sloveniji, kjer je po Stritarjevem mnenju treba preveriti predvsem varnost pred potresi in poplavami, v primeru ustavitve oskrbe z vodo ter nesreč vlakov in letal. Z ukrepanjem uprave Nuklearne elektrarne Krško je Stritar zadovoljen, saj so zastavili že celo vrsto analiz in konkretnih izboljšav, pri katerih gre za preproste in poceni investicije, ki bodo še okrepile varnost NEK-a.

Evropska unija se je za stresne teste odločila po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Cilj je zagotoviti najvišje varnostne standarde za jedrske elektrarne na svetu in preprečiti, da bi se podobna katastrofa zgodila v Uniji. Končni rezultati medsebojnih pregledov bodo znani do konca aprila 2012, komisar Oettinger pa je izrecno poudaril, da stresni testi ne morejo avtomatsko privesti do izklopa nuklearke.