Radioaktivni oblak je kontaminiral dobršen del Evrope in dodobra zamajal temelje zagovornikov jedrske energije. 25 let pozneje je novo tovrstno opozorilo prišlo iz Japonske.
Nesreči v Černobilu v Ukrajini in v Fukušimi na Japonskem sta jasno opozorilo človeštvu, kako nepredvidljiva je lahko uporaba jedrske energije in kako težavno je odpravljati posledice nesreče. Še posebej černobilska nesreča je resen opomin, kaj ostane po nesreči - obsežno okuženo območje, kjer normalno življenje tako rekoč ni več mogoče.

Za 10 ton radioaktivnih snovi?
Silovita eksplozija je radioaktivne snovi iz uničenega reaktorja vrgla okoli kilometer visoko. Izhajanje radioaktivnih snovi se je nadaljevalo še deset dni, dokler gasilcem in reševalcem v nemogočih razmerah ni uspelo zasuti reaktorja z betonom in svincem. V teh desetih dneh je v ozračje ušlo ogromno radioaktivnih snovi. Po nekaterih podatkih celo za okoli deset ton, predvsem radioaktivnega joda, cezija in stroncija, pa tudi plutonija.

Radioaktivne snovi so hudo onesnažile Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, oblak pa je zajel tako rekoč vso Evropo, od Skandinavije na severu do Slovenije, Italije in Nemčije na zahodu Evrope. Tedanja Sovjetska zveza je nesrečo v Černobilu priznala šele po treh dneh, potem ko je Švedska že zagnala preplah zaradi radioaktivnega oblaka, ki jo je dosegel. Celo evakuacijo mesta Pripjat, ki je od elektrarne oddaljeno le tri kilometre, so ukazali šele 36 ur po nesreči. Dotlej pa prebivalci Pripjata sploh niso vedeli, da so sredi radioaktivnega oblaka.

Zaradi izpostavljenosti 100.000 žrtev
Po nesreči so sicer iz t. i. prepovedanega območja v polmeru 30 kilometrov od nuklearke skupno evakuirali okoli 130.000 ljudi, s širšega območja pa še dodatnih 250.000. Uničenih je bilo skoraj 800.000 hektarjev obdelovalne zemlje in 700.000 hektarjev gozdov. Oblasti so nato na območje poslale okoli 600.000 t. i. likvidatorjev, večinoma mladih vojakov, ki so čistili ostanke eksplozije in odpravljali posledice kontaminacije. Doslej naj bi jih zaradi izpostavljenosti radiaciji po različnih podatkih umrlo že okoli 100.000. Več kot 90 odstotkov pa jih je hudo bolnih zaradi izpostavljenosti sevanju.

O tem, koliko naj bi bilo skupaj žrtev nesreče, se podatki močno razlikujejo. Po nekaterih navedbah je zaradi posledic sevanja umrlo več kot 100.000 ljudi, po drugih pa morda največ 10.000. Podobno je tudi s podatki o obolelih, saj se npr. rakava obolenja razvijejo po daljšem času in jih je težko neposredno pripisati nesreči v Černobilu.

Zamajano zaupanje v jedrsko energijo
Danes je v ostankih reaktorja še vedno okoli 190 ton visoko radioaktivne staljene sredice, ki jo pokriva skoraj 30.000-tonski betonski sarkofag. Ta se je že kmalu začel nevarno krušiti, a so ga vmes uspešno okrepili. Do leta 2015 pa naj bi nad reaktorjem zgradili nov jeklen sarkofag, ki bo prekril starega in povsem preprečil možnost radioaktivnega sevanja. Projekt je vreden okoli 1,5 milijarde evrov, graditi pa ga pomaga celotna mednarodna skupnost.

Nesreča v Černobilu je močno zamajala zaupanje v jedrsko energijo, toda 25 let pozneje je strah že bolj ali manj zbledel. Zaradi vse večjih energetskih potreb in težav s fosilnimi gorivi zaradi podnebnih sprememb je veliko držav stavilo na večjo uporabo jedrske energije.
Zagovorniki jedrske energije so poudarjali, da je bil Černobil posledica stare sovjetske tehnologije, država pa ni dala veliko na varnostne ukrepe. A potem je prišel 11. marec 2011, ko sta rušilni potres in cunami onesposobila nuklearko v Fukušimi na Japonskem, v visoko tehnološko razviti državi, ki se ponaša s strogimi varnostnimi standardi. To je bilo opozorilo vsem, da je jedrska nesreča pravzaprav mogoča kjer koli.
Okužba Evrope
Strokovnjaki opozarjajo, da je nesreča v Fukušimi bistveno manjša. Slovenski jedrski strokovnjak mag. Bojan Pucelj je ta teden na Institutu Jožefa Stefana zatrdil, da podobnosti med Černobilom in Fukušimo ni mogoče najti, čeprav sta obe ocenjeni z najvišjo, sedmo stopnjo na lestvici jedrskih nesreč.

Posledice nesreče v Fukušimi so bistveno manjše od černobilske. Tako je na primer iz Fukušime v ozračje ušla le kaka desetina radioaktivnih snovi v primerjavi s količino iz Černobila. Nesreča v Fukušimi tudi ni terjala nobene žrtve, prebivalce pa so evakuirali preventivno, preden je do izpustov sploh prišlo.

Prav tako so povsem različne razsežnosti kontaminacije. Černobilska nesreča je povzročila obsežno okužbo okolice in celotne Evrope. Za Japonsko pa se zdi, da ne bo tako. Če so na primer v Ljubljani ob černobilski nesreči v litru deževnice izmerili za 30.000 bekerelov radioaktivnega joda-131, so ga v morju nedaleč v od Fukušime namerili okoli 1000 bekerelov v litru, je še ponazoril mag. Pucelj.