Delež dela na črno v vzhodnih članicah EU-ja dosega celo več kot 10 odstotkov. Zanimivo pa je, da je delež neprijavljenega dela po raziskavi Eurobarometra najvišji na Danskem (18 odstotkov). EK pri tem opozarja, da je treba rezultate obravnavati previdno, ker naj bi bili odkriti odgovori pod vprašanjem, poroča Radio Slovenija.

Največ jih na črno dela med študenti, nezaposlenimi in samozaposlenimi
Evropski komisar, ki skrbi za socialo, Vladimir Špidla pojasnjuje, da je največ tistih, ki se odločijo za delo na črno, med študenti, brezposlenimi in samozaposlenimi (devet odstotkov). Dve tretjini vprašanih se za storitve na črno odloči predvsem zaradi nižje cene. Evropejci za uro dela na črno zaslužijo 19 evrov, Evropejke pa 12 evrov.

Špidla je prepričan, da bi Evropska unija zato morala sprejeti nekatere ukrepe, in sicer zmanjšanje stroškov dela oz. davkov, ki jih plačujejo delodajalci, ter zmanjšanje birokratskih ovir in poostren nadzor.

Slovencev, ki ne prijavijo dela, naj bi bilo okoli pet odstotkov
V zadnjem letu je delo na črno opravljalo tudi pet odstotkov Slovencev. Takšne storitve je v tem času naročilo 14 odstotkov naših državljanov, v EU-ju ta delež znaša 11 odstotkov. V Sloveniji je leta 2003 neprijavljeno delo obsegalo 17 odstotkov bruto domačega proizvoda.