Evropska komisija bo po novem obravnavala tudi pobude državljanov EU-ja. Foto: EPA
Evropska komisija bo po novem obravnavala tudi pobude državljanov EU-ja. Foto: EPA

Po besedah podpredsednika komisije Maroša Šefčoviča je to "najpomembnejša razširitev participativne demokracije doslej". Če želite ustvariti pobudo, jo morate najprej prijaviti, kar je eden izmed ključnih korakov v samem začetku postopka, so sporočili iz Evropske komisije. Prošnjo za prijavo lahko vloži državljanski odbor, ki ga sestavlja najmanj sedem državljanov Evropske unije, ki so prebivalci najmanj sedmih različnih držav članic.


Odbor ima po potrditvi prijave 12 mesecev, da zbere potrebno število izjav o podpori v najmanj sedmih državah članicah. Da se država članica upošteva kot ena izmed navedenih sedmih, mora podporo pobudi v tej državi izraziti 750-krat toliko oseb, kolikor ima ta država evropskih poslancev. Pobudo lahko podpre vsakdo, ki je dovolj star, da lahko voli na volitvah v Evropski parlament (trenutno je to 18 let v vseh državah članicah, razen v Avstriji, kjer je ta starost 16 let).

Komisija ni zavezana k ničemur
Število izjav o podpori morajo potrditi pristojni organi v državah članicah. Komisija bo imela nato na voljo tri mesece, da pobudo preuči in se odloči, kako bo v zvezi z njo ukrepala. Sestala se bo z organizatorji, da ji bodo lahko podrobneje pojasnili vprašanja, ki jih pobuda obravnava. Organizatorji bodo lahko poleg tega pobudo predstavili na javni predstavitvi, ki jo bo organiziral Evropski parlament.
Nato bo Komisija sprejela sporočilo, v katerem bo pojasnila, kaj je sklenila glede pobude, katere ukrepe namerava sprejeti – če se je zanje sploh odločila – in kakšni so bili razlogi za njeno odločitev.
Pobud, ki so očitno žaljive, neresne, provokativne ali ki so v nasprotju z evropskimi vrednotami ali zunaj okvira pristojnosti Komisije, ni mogoče prijaviti. Zagotovljeno je tudi ustrezno varstvo podatkov oseb, ki podprejo pobudo.