Z Eurobarometrovo raziskavo je želel EU preveriti odnos Evropejcev do znanosti in raziskav v času, ko oblikuje novo strategijo za gospodarski razvoj Evropa 2020, v kateri je okrepitev vlaganja v raziskave in razvoj eden osrednjih petih ciljev. EU si je junija s sprejetjem te strategije zadala cilj, da bo do leta 2020 za vlaganja v raziskave in razvoj namenjala tri odstotke bruto domačega proizvoda. Ta cilj je bil tudi v prejšnji, lizbonski strategiji, vendar do danes ni bil uresničen.

Znanstvena odkritja Evropejce zanimajo
Javnomnenjske raziskave Eurobarometra kažejo, da znanstvena odkritja in tehnološki razvoj zanimajo 79 odstotkov Evropejcev, ene petine pa sploh ne. Največje zanimanje je na Cipru, najmanjše pa v Bolgariji in Romuniji. Slovenija je z 82 odstotki nekoliko nad povprečjem. Sicer pa Evropejce še bolj kot znanost zanimajo okoljski problemi (88 odstotkov), sledijo športne novice (65 odstotkov), politika (68 odstotkov) ter kultura in umetnost (69 odstotkov).

61 odstotkov Evropejcev se počuti dobro obveščenih o novih znanstvenih odkritjih in tehnološkem razvoju - teh je največ v Luksemburgu, Franciji in na Nizozemskem, najmanj pa v Bolgariji in Romuniji. Slovenija je s 64 odstotki spet nekoliko nad povprečjem. Ob tem sicer tretjina Evropejcev meni, da v njihovem vsakdanjem življenju obveščenost o znanosti ni pomembna; največ v Avstriji, najmanj na Švedskem. V Sloveniji se je s tem strinjalo 32 odstotkov vprašanih, 18 odstotkov pa ne.

Preveč se zanašamo na znanost in premalo na vero
Eurobarometer je preverjal odnos Evropejcev do znanosti tudi v primerjavi z njihovim odnosom do vere in vraževerja. Avtorji raziskave ugotavljajo, da sta dva od petih Evropejcev vraževerna in da se jih 38 odstotkov strinja, da se preveč zanašamo na znanost in premalo na vero.

Poleg tega se 40 odstotkov vprašanih strinja, da nekatere številke prinašajo srečo. Največ vraževernih je v Latviji, na Češkem, v Italiji in na Slovaškem, najmanj pa na Finskem in Nizozemskem. V Sloveniji se z omenjenim strinja 42 odstotkov vprašanih.

Slovenci nismo naklonjeni znanstvenim poskusom na psih in opicah
Glede morale in znanosti je mnenje Evropejcev precej razdeljeno. Šest od desetih jih meni, da lahko znanost in tehnologija včasih izkrivita občutek za moralo. Največ jih tako misli na Cipru, sledijo pa Francija, Grčija in Slovenija s 73 odstotki. 44 odstotkov se jih sicer strinja, da lahko znanstveniki opravljajo poskuse na psih in opicah, če lahko to pomaga rešiti zdravstvene težave ljudi; največ v Španiji in najmanj v Luksemburgu. Slovenija je z 32 odstotki med tistimi, ki so temu manj naklonjeni.

Še več, 66 odstotkov, jih podpira poskuse na miših, če lahko to pomaga rešiti zdravstvene težave ljudi; največ v Estoniji, najmanj v Luksemburgu. V Sloveniji te poskuse podpira 60 odstotkov vprašanih, 24 odstotkov pa jim nasprotuje.

Za delovanje žensk v znanosti bi morale več storiti nacionalne vlade
Eurobarometer tudi kaže, da Evropejci niso dejavni v javnih razpravah o znanosti in tehnologiji ter da menijo, da znanstveniki niso preveč učinkoviti pri komuniciranju z javnostjo. Poleg tega mislijo, da bi nacionalne vlade morale storiti več za spodbujanje delovanja žensk v znanosti.