Poslanci Evropskega parlamenta so danes s 530 glasovi za, 66 proti in 32 vzdržanimi sprejeli instrument za krepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA).

Ta bo državam do 31. decembra 2025 pomagal izpolniti njihove najnujnejše in najbolj kritične potrebe na področju obrambe, ki so se povečale zaradi dobav vojaške opreme Ukrajini, je sporočil Evropski parlament.

Instrument bo financiran iz proračuna v vrednosti 300 milijonov evrov. Pri skupnih nakupih bodo morale sodelovati vsaj tri članice EU-ja oziroma članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Pogodbeniki oziroma izvajalci in podizvajalci, ki bodo sodelovali pri skupnih naročilih, morajo imeti sedež in izvršne vodstvene strukture v omenjenih državah ter jih ne sme nadzorovati tretja država.

Finančni prispevek EU-ja bo omejen na 15 odstotkov ocenjene vrednosti skupnega javnega naročila na konzorcij. Ta zgornja meja se lahko poveča na 20 odstotkov, če bosta prejemnici dodatne vojaške opreme Ukrajina ali Moldavija, oziroma če se vsaj 15 odstotkov ocenjene vrednosti skupnega naročila dodeli malim in srednje velikim podjetjem.

"Današnje glasovanje pomeni zgodovinski trenutek za obrambo EU-ja, saj je bil vzpostavljen prvi instrument EU-ja za skupna javna naročila držav članic. Pomagal bo dopolniti zaloge, povečati interoperabilnost naših oboroženih sil, okrepiti našo industrijo in prispevati k naši neomajni podpori Ukrajini," je dejal nemški evroposlanec Michael Gahler (EPP). Pri tem je še dodal, da EDIRPA predstavlja izhodišče za veliko bolj ambiciozno skupno obrambno agendo EU-ja.

Zelena luč za povečanje uporabe obnovljivih virov energije

Evroposlanci so podprli tudi predlog posodobljene direktive, v skladu s katero naj bi se delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 v EU-ju povečal na 42,5 odstotka.

Kot poudarjajo v Evropskem parlamentu, bo nova zakonodaja pospešila postopke za izdajo dovoljenj za nove proizvodne enote, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov, kot so sončni paneli in vetrne turbine.

Članice imajo za odobritev teh enot na voljo največ 12 mesecev, če so te na tako imenovanih namenskih območjih za obnovljive vire energije. Na drugih območjih pa postopek ne bi smel trajati dlje kot 24 mesecev.

V prometnem sektorju naj bi z uvedbo energije iz obnovljivih virov do leta 2030 dosegli 14,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer z uporabo večjega deleža naprednih biogoriv in večjo kvoto za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik.

Poslanci so se tudi zavzeli, da države članice določijo okvirni cilj za inovativno tehnologijo, ki uporablja obnovljive vire energije, v vrednosti vsaj pet odstotkov novih nameščenih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov. Zahtevajo tudi strožja merila glede uporabe biomase.

Pred uveljavitvijo morajo nova pravila, o katerih sta se marca dogovorila Evropski parlament in Svet EU-ja, potrditi še države članice, so sporočili v Evropskem parlamentu.

Gre za del zakonodaje iz svežnja Pripravljeni na 55, ki obstoječo podnebno in energetsko zakonodajo prilagaja novemu cilju EU-ja, da bi se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšale za najmanj 55 odstotkov.

Učinkovitejša zaščita voda

Evropski parlament je sprejel stališče o posodobljenih pravilih za zaščito površinskih in podtalnih voda. Poslanci so se v poročilu zavzeli za redno posodabljanje nadzornih seznamov nevarnih snovi, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Sorodna novica Več kot 60 obratov, ki delajo z nevarnimi snovmi, stoji na vodovarstvenih območjih

Med drugim so pozvali, naj se na sezname onesnaževalcev podzemnih in površinskih voda doda podskupina t. i. večnih kemikalij, na sezname pa je treba dodati tudi mikroplastiko in mikroorganizme, so sporočili iz parlamenta. Do predloga se bodo v nadaljevanju postopka opredelile države članice.

Voda je žal postala odlagališče kemičnih snovi, ki ogrožajo ne le ekosisteme in naravo v celoti, ampak tudi naše zdravje in življenja, je v ponedeljkovi razpravi o poročilu, ki ga je danes sprejel parlament, poudaril slovenski evroposlanec Milan Brglez.

EU potrebuje zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal pravočasno odzivnost na vse večjo pojavnost novodobnih onesnaževal okolja in okrepil sodelovanje ter operativno podporo na ravni EU-ja. Obenem naj bi omogočil, da onesnaževalci prispevajo pravičen delež pri preprečevanju in izvajanju nadzora nad onesnaževanjem, je še dejal Brglez.

Po njegovih besedah je treba okrepiti tudi nadzor nad koncentracijami glifosata, ki ga najdemo v površinskih vodah v vsej Evropi, onesnaževanje s tem herbicidom pa predstavlja veliko nevarnost za vodno življenje in povzroča nepotrebne stroške.

Vse večji pritisk na vodne vire pomeni vse večji finančni izziv za prebivalce ter članice, ki že zdaj na letni ravni porabijo kar 100 milijard evrov za zagotavljanje oskrbe z vodo in sanitarne ureditve, je opozoril. Kot je med drugim še ocenil, je treba narediti več pri preventivnih ukrepih, sprememba zakonodaje pa je lahko odlična priložnost za to.