V skladu z evropskimi pravili morajo članice predelati in odstraniti odpadke na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja, ter prepovedati puščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odstranjevanje odpadkov.

Slovenija bi morala do 16. julija 2009 zapreti in sanirati občinska in industrijska odlagališča, ki ne izpolnjujejo standardov.

Zaradi nezadostnega napredka ji je komisija aprila 2016 poslala drugi opomin, s katerim je pozvala, naj ustrezno uredi 35 nenadzorovanih odlagališč, ki kljub neobratovanju še vedno predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Določen napredek je sicer bil dosežen, vendar potrebni ukrepi za 28 odlagališč do marca 2017 še vedno niso bili dokončno izvedeni. Da bi Slovenija postopek pospešila, je komisija proti slovenskim organom sprožila postopek pred Sodiščem Evropske unije.

Podobni ukrepi so bili sprejeti proti šestim drugim članicam, in sicer proti Bolgariji, Cipru, Španiji, Italiji, Romuniji in Slovaški. Sodišče je že izdalo sodbe, ki obsojajo Bolgarijo, Ciper in Španijo.
Opomin tudi zaradi strojevodij
Poleg tega je Slovenija dobila iz Bruslja tudi drugi opomin, naj v nacionalno zakonodajo v celoti prenese predpise EU o jezikovnih zahtevah za strojevodje. Enak opomin so dobile še Avstrija, Belgija in Nemčija. Direktiva lajša obstoječe določbe o izdajanju spričeval strojevodjem, saj dopušča, da za strojevodje, ki potujejo samo do prve postaje čez mejo s sosednjo članico, ne veljajo obveznosti doseganja določene stopnje jezikovnega znanja.

Pogoj za to izvzetje so enaka obravnava vseh prosilcev za izvzetje, preglednost postopka in odsotnost kakršnega koli vpliva na varnost, so pojasnili v Bruslju. Direktivo je bilo treba začeti izvajati do 1. julija 2016, vendar omenjene štiri države komisije še niso obvestile o ukrepih za njen prenos v nacionalno zakonodajo.

Zdaj imajo na voljo dva meseca, da komisijo obvestijo o ukrepih za uskladitev svoje nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU, sicer se lahko komisija odloči, da zadevo predloži Sodišču EU-ja. Oba ukrepa sodita v sklop mesečnega svežnja odločitev o postopkih proti članicam zaradi kršitev pravnega reda unije. Postopek se začne s prvim ali uradnim opominom, nadaljuje z drugim opominom ali obrazloženim mnenjem, če to ne zaleže, pa komisija primer predloži Sodišču EU-ja.