Na Evropski komisiji zatrjujejo, da slovenska pravila niso v skladu z direktivami, ki se nanašajo na neživljenjsko zavarovanje, ter s pravili o prostem pretoku kapitala in opravljanju storitev. Menijo, da bi veljavna slovenska pravila lahko privedla do izkrivljanja na enotnem trgu zavarovanj in zmanjšala izbiro potrošnikov.

Dva izmed predlogov sprememb zdravstvenega zavarovanja, ki jih je predstavil slovenski minister za zdravje Dorjan Marušič, gresta v smeri ureditve, ki jo določajo evropske direktive, eden pa bi ohranil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če bo uveljavljena ta možnost, se minister zaveda tožbe.

Komisija septembra zahtevala spremembe zakonodaje
Komisija je Sloveniji septembra 2010 poslala obrazloženo mnenje, v katerem je od slovenskih organov zahtevala, da svojo zakonodajo uskladijo s pravom EU-ja, a se to ni zgodilo. V komisiji tako poudarjajo, da nekatere določbe slovenskega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju niso v skladu z nekaterimi osnovnimi svoboščinami iz Pogodbe o delovanje Evropske unije in z direktivami EU-ja o neživljenjskem zavarovanju. Zakon namreč od tujih zdravstvenih zavarovalnic zahteva, da v Sloveniji imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih.

Po mnenju komisije zavarovalnica ni dolžna imeti sedeža v državi članici, v kateri želi ponujati svoje storitve. Poleg tega so zdravstvene zavarovalnice omejene pri delitvi dobička delničarjem, zakon pa od zavarovalnic zahteva tudi, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo slovensko agencijo za nadzor. Po mnenju komisije to pomeni, da lahko, če ima agencija pomisleke v zvezi z dvigom premij, imenuje neodvisnega akutarja, ki zadevo preišče, na podlagi njegovih ugotovitev pa se lahko odloči za sankcije zoper zavarovalnice. Komisija meni, da gre za nesorazmerno državno intervencijo, ki je neskladna z doprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom.

Barnier: EK in Slovenija sistema ne razumeta enako
Odločitev Evropske komisije je komentiral tudi komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je poleg direktive o storitvah in javnega naročanja izpostavil kot najbolj problematično pri prenašanju evropskih pravil na področju notranjega trga v slovensko zakonodajo.

Pojasnil je, da je bil primer slovenskega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Sodišču EU predan, ker "Evropska komisija in slovenske oblasti ne razumejo na enak način pravne in finančne narave sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja". "Tako bo o tem odločilo Sodišče EU, kot je normalno in pravilo v primerih, ko obstajajo različna stališča," je dejal Barnier.

"Tožba je del postopka in smo jo pričakovali"
Podobno so dejali na ministrstvu za zdravje. Pojasnili so, da je tožba Evropske komisije zoper Slovenijo zaradi neusklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj "del postopka". Dodali so, da so jo pričakovali, in poudarili, da lahko očitke komisije razreši le celovita reforma zdravstvenega zavarovanja.