Prevetritev zdravstvene košarice, povišanje prispevne stopnje ali delna ohranitev zdajšnjega stanja so tri možnosti, ki jih ima na voljo minister za zdravje za nadgradnjo zdravstvenega sistema in o katerih bo v prihodnjih dneh tekla javna razprava. Minister Dorjan Marušič v predstavitvi dolgo pričakovanih predlogov za reformo zdravstvenega sistema ni bil prav konkreten in v javno razpravo ponuja ne le eno, ampak tri možnosti njegove nadgradnje.

Marušič želi 10 odstotkov BDP-ja nameniti zdravstvu
Predstavljeni ukrepi naj bi posodobili zdravstveni sistem, ga naredili dostopnejšega in bolj usklajenega s potrebami državljanov. Hkrati naj bi nadgradnja zagotavljala večjo konkurenčnost, sledila demografskim spremembam, skrajšala čakalne vrste in hkrati uvajala nove, sodobne medicinske metode. Gre za spremembo, za katero bi morala država nameniti dodatnih 35 milijonov evrov na leto in delež BDP-ja za zdravje v naslednjem desetletju dvigniti na 10 odstotkov, pri čemer bi bil delež javnih sredstev 80-odstoten.

Mogoče so torej tri spremembe zdajšnjega sistema, pri kateri ena skoraj zagotovo vodi v tožbo Evropske komisije in k izgubi dela zdravstvenega denarja, ki ga za svoje delovanje porabijo zavarovalnice.

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja ali ...
Prva možnost je, da se sredstva, ki jih zdaj namenjajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice, prenesejo v obvezno zavarovanje, hkrati pa se uvede dveodstotni dvig prispevne stopnje. Ta možnost je po besedah ministra Marušiča najrealnejša. Po tej različici se v zdravstveno blagajno prenese 350 milijonov evrov, ki jih za kritje storitev namenijo zdravstvene zavarovalnice, prispevna stopnja pa se poviša za okoli dva odstotka.

Povišanje bi šlo v škodo delojemalcev, in ne delodajalcev, kar pomeni, da se bruto plače ne bi spreminjale, znižale pa bi se neto plače. Ob tem Marušič poudarja, da se razpoložljiva sredstva za zdravstvo za 86 odstotkov državljanov zvišajo, in dodaja, da gre za rešitev, ki odpira razpravo o redefiniciji košarice pravic. To bi bilo treba redefinirati tudi zato, ker je ministrstvo samo letos naštelo za 90 milijonov dodatnih zdravstvenih potreb slovenskih državljanov.

Standardizirana košarica storitev
Po mnenju Marušiča bo treba tudi varčevati v smislu odpovedovanja nekaterim nenujnim zdravstvenim storitvam. Čeprav o konkretni vsebini košarice pravic ni želel govoriti, pa je kot primer izpostavil nenujne prevoze mobilnih bolnikov, zdraviliško zdravljenje ipd. Nujno je, da se košarica pravic standardizira, je še poudaril Marušič.

Pri tako združenih sredstvih v eni sami blagajni je bistveno lažje iskati prioritete, je dejal Marušič in izpostavil zdravljenje bolnikov z rakom in preventivne dejavnosti.

Druge možnosti: popolno zlitje sredstev ...
Druga možnost je prenos vseh sredstev dopolnilnega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, kar bi zagotovilo absolutno dostopnost zdravstvenih storitev državljanom brez čakalnih dob, a bi se za 2,4 odstotne točke povečala prispevna stopnja, kar bi ogrozilo stabilnost javnih financ.

Ministrstvo za zdravje je teze zakonov (poudarjajo, da gre za zdaj le za teze, saj si želijo podpore kritične večine in so pripravljeni na morebitne popravke) že usklajevalo s koalicijo, zdaj pa je na vrsti javnost.

Poslanske skupine so še previdne
Nekatere koalicijske poslanske skupine svojih stališč do ministrovih predlogov še ne želijo razkriti. Marušiča podpira Zares, saj je, kot je dejala poslanka Cveta Zalokar Oražem, glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in racionalizacije mreže bolnišnic na pravi poti. Prepričana je, da so "stvari domišljene in v korist bolnikov".

V LDS in DeSUS-u si želijo več informacij. Ljubo Germič (LDS) je med drugim dejal, da je priprava zdravstvene mreže res nujna, a da bo ta neuporabna, če ne bo sprememb financiranja. V DeSUS-u so se odločili, da bodo počakali na javno razpravo in pogovore z ministrom ter svoje mnenje podali šele potem.

V SLS-u se strinjajo, da je zdravstvena reforma zagotovo nujna, če hočemo v Sloveniji zagotoviti vzdržnost zdravstvenega sistema v prihodnosti. Predlog ministrstva bodo še preučili, je pa Jakob Presečnik opozoril, da pogrešajo natančne finančne izračune, kaj bi spremebe pomenile na makro- in mikroravni.

GZS: Vlada ni iskala soglasja
Oglasili so se tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer izpostavljajo predvsem to, da se vlada z njimi kot socialnim partnerjem na strani delodajalcev ni posvetovala o rešitvah, preden je poslala teze v javno razpravo. Po njihovem mnenju pridobivanje informacij iz medijev "zagotovo ni partnerska pot za doseganje končnega soglasja k tako pomembni tematiki, kot sta nadgradnja zdravstvenega sistema in sprememba zdravstvene zakonodaje".

Dvomijo pa tudi o argumentu ministra za zdravje, da "dvig prispevne stopnje ne bi pomenil obremenitve za delodajalce, pa tudi ne za večino delojemalcev". Izkušnje delodajalcev kažejo, da je vsak podoben poseg v neto izplačilo plače privedel do velikega pritiska na rast plač, so prepričani. "Predvidevamo, da bo to pomenilo dodatno obremenitev delodajalca in s tem gospodarstva v celoti. V zdajšnjih razmerah predlagati dvig prispevne stopnje delojemalca je torej povsem neodgovorno."