Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je v Evropskem parlamentu poudaril, da mora BiH izpolniti še več pogojev, med drugim na področjih sodstva, boja proti korupciji in svobode izražanja.

"Evropska komisija priporoča, da Evropski svet Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, a ob razumevanju, da opravi določene korake," je ob predstavitvi letošnjega širitvenega poročila v parlamentu povedal Varhelyi.

Bruselj pričakuje, da BiH prednostno sprejme dopolnila glede integritete k obstoječemu zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu. Poleg tega naj sprejme nov zakon o tem svetu, zakon o sodišču BiH-a ter zakon o preprečevanju konflikta interesov.

Komisija od BiH-a pričakuje tudi napredek na področjih boja proti korupciji, učinkovitega upravljanja migracij in meja ter svobode izražanja in medijev. Varhelyi je poudaril še, da so voditelji EU-ja pozvali k dokončanju ustavnih in volilnih reform.

"Podelitev statusa kandidatke je ponudba Evrope Bosni in Hercegovini ter njenim ljudem. To delamo zanje. Vendar pa se ob tem pojavljajo tudi velika pričakovanja. Zdaj mora elita to uresničiti," je povedal komisar za širitev.

Po splošnih volitvah v BiH-u 2. oktobra pričakuje, da bodo institucije na državni in kantonalni ravni vzpostavljene hitro, da bi se osredinili na reforme.

Končno odločitev o podelitvi statusa kandidatke bo sprejel Evropski svet, v katerem sodelujejo voditelji držav članic EU-ja, kar bi se lahko zgodilo decembra. Da bi status kandidatke BiH-u podelili še letos, si močno prizadeva tudi Slovenija.

Sorodna novica Golob: "Naše sporočilo je, da na BiH nismo pozabili in ji bomo še naprej stali ob strani"

Poročilo: Ni napredka

Junija letos so države članice ob vztrajanju Slovenije in Avstrije sporočile, da so BiH-u pripravljene podeliti status kandidatke, vendar so zahtevale poročilo in priporočila Evropske komisije, poroča portal klix.ba. Te je Evropska komisija objavila danes.

V poročilu o procesu evropskih reform v BiH-u je komisija ocenila, da ni napredka in da je stanje na številnih področjih slabo. Razvoj evropske integracije naj bi ovirale predvsem stranke iz Republike Srbske, ki so več kot leto dni bojkotirale delo v državnih institucijah in s tem sprejemanje priporočil Evropske komisije.

Komisar Varhelyi je dejal, da prednostne naloge ostajajo nespremenjene in da jih bo moral BiH izpolniti pred začetkom pogajanj.

Pri odločanju Bruslja o statusu kandidatke naj bi bila poglavitna odločitev visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta o volilni reformi, še navaja klix.ba.

Schmidt je reforme, ki vplivajo na način posrednega izbora članov zgornjega doma parlamenta federacije, uvedel takoj po splošnih volitvah v BiH-u 2. oktobra.

V BiH-u zadovoljni s predlogom

Zunanja ministrica BiH-a Bisera Turković je pozdravila predlog Bruslja o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju. Tudi več drugih političnih predstavnikov v BiH-u je predlog ocenilo pozitivno, nekateri pa medtem še vedno izražajo določeno mero dvoma o evropski perspektivi države.

Zunanja ministrica Turković je v objavi na družbenem omrežju Facebook navdušeno pozdravila predlog Evropske komisije in ocenila, da gre za zgodovinsko odločitev za BiH in njene državljane.

"To je močno sporočilo državljanom BiH-a, da je naša prihodnost znotraj evropske družine," je zapisala ministrica Turković in dodala, da predlog pomeni tudi priznanje za vsa prizadevanja v BiH-u, da bi svojo zunanjo politiko uskladili z EU-jem, predvsem v povezavi z vojno v Ukrajini.

Med prvimi se je odzval še predsednik vodilne hrvaške stranke HDZ BiH Dragan Čović, ki je menil, da je danes zgodovinski dan za njegovo državo.

"Iskreno smo hvaležni Evropski komisiji za njihovo pripravljenost narediti ta pomemben korak," je na Twitterju zapisal Čović, ki je leta 2016 kot takratni predsednik predsedstva BiH-a vložil prošnjo za pridobitev statusa kandidatke.

Pozitivno se je odzval tudi dozdajšnji srbski član predsedstva BiH-a Milorad Dodik, ki je na Twitterju zapisal, da je "priporočilo Evropske komisije za dodelitev statusa kandidatke BiH-u dolgo pričakovan korak". Ob tem se je zahvalil predstavnikom komisije za "razumevanje in odločen trud, ki so ga pokazali med tem procesom".

Dozdajšnji hrvaški član predsedstva BiH-a Željko Komšić pa se je na drugi strani odzval bolj zadržano. Menil je, da je status kandidatke za BiH kljub današnjemu predlogu še vedno negotov. Za to je okrivil visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u. Komšić namreč meni, da Schmidtove predlagane spremembe volilne zakonodaje v BiH-u spodbujajo nadaljnje etnične delitve v državi, kar po njegovem mnenju ogroža tudi evropsko pot države.

Graja srbske zunanje politike

Srbija mora biti bolj usklajena z zunanjo politiko EU-ja, tudi pri sankcijah proti Rusiji, uvedenih zaradi njenega napada na Ukrajino, je poudaril Varhelyi, medtem ko je glede večine drugih držav iz regije dejal, da je njihova politika usklajena z zunanjo politiko EU-ja.

"V trenutnih geopolitičnih razmerah mora Srbija okrepiti usklajenost z evropsko zunanjo politiko, tudi pri deklaracijah in sankcijah proti Rusiji," je dejal komisar in dodal, da mora biti Srbija iskren partner in zaveznik Evrope pri zagovarjanju skupnih vrednot in zagotavljanju varnosti in blaginje.

Komisar je v odgovoru na vprašanja članov odbora Evropskega parlamenta za zunanjo politiko poudaril, da se vsaka kandidatka svobodno odloči za evropsko pot. Srbija je po njegovih besedah ne le partnerica, ampak tudi zaveznica EU-ja. "Zaveznice pa lahko prosimo tudi za pomoč – in to tudi počnemo. Potrebujemo vas zdaj," je pozval Srbijo.

Ta zahodnobalkanska država namreč ne izvaja sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedel proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino.
Komisar za širitev je dodal, da želi EU Srbiji pomagati pri naslovitvi izzivov na področju energetske varnosti. "EU je najpomembnejši politični in gospodarski partner Srbije," je poudaril.

V širitvenem poročilu sicer Bruselj ugotavlja, da je Srbija nadaljevala implementacijo reform, povezanih s pridruževanjem EU-ju, tudi na področju vladavine prava.

Varhelyi je v predstavitvi poročila na zunanjepolitičnem odboru parlamenta pozdravil napredek te zahodnobalkanske države, ki se že pogaja o vstopu, na področju boja proti korupciji, več pa komisija pričakuje na področjih svobode izražanja in svobode medijev.

Komisija je danes sicer predstavila poročila o napredku za vseh šest držav Zahodnega Balkana in Turčijo.

Varhelyi je Beograd in Prištino pozval h konstruktivnemu pristopu v dialogu za normalizacijo odnosov. Poudaril je, da komisija vztraja pri oceni iz leta 2018, da Kosovo izpolnjuje pogoje za vizumsko liberalizacijo.

Skopje in Podgorica usklajena z EU-jem

Glede Severne Makedonije, ki je julija začela pogajanja z EU-jem, je povedal, da je pokazala odločnost in stalno napreduje pri sprejemanju potrebnih reform. Poudaril je, da je Skopje v odzivu na vojno v Ukrajini uskladilo svojo politiko s stališči EU-ja. "S tem je Severna Makedonija pokazala odločenost, da napreduje na poti v EU kot zanesljiva partnerica," je povedal.

Podobno je povedal o Albaniji, ki je prav tako julija začela pogajanja. So pa potrebni dodatni napori na ključnih področjih vladavine prava, kot so svoboda izražanja in medijev, reforma pravosodja in boj proti korupciji.

Izpolnjevanje ciljev na področju vladavine prava, predvsem kar se tiče svobode medijev in pravosodja, pa je ključno za napredek Črne gore v pristopnih pogajanjih. Tudi ta država upošteva zunanjo politiko EU-ja, je povedal.

To pa ne velja za Turčijo, za katero je komisar poudaril, da ni obrnila trenda nazadovanja na ključnih področjih temeljnih pravic in vladavine prava. Pristopna pogajanja tako ostajajo v zastoju. Obenem je poudaril vlogo Ankare v pogajanjih o izvozu žita iz Ukrajine.

Širitveni sveženj medtem še ne vsebuje poročil za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. Ukrajina in Moldavija sta status kandidatke prejeli junija, Gruziji pa so voditelji EU-ja obljubili evropsko perspektivo.