Na panelu s polnim naslovom "EU in Zahodni Balkan: Kdo je pripravljen" je predstavnik Evropske unije za dialog med Srbijo in Kosovom Miroslav Lajčak dejal, da nova širitvena strategija ni potrebna, treba pa je implementirati obstoječo. Zatrdil je še, da je Unija na novo širitev pripravljena.

Tudi svetovalec za evropske zadeve francoskega predsednika Emmanuela Macrona Alexandre Adam ter odposlanca Združenega kraljestva in Nemčije za Zahodni Balkan, Stuart Peach in Manuel Sarazzin so odločno podprli proces širitve Unije, tudi zaradi vpliva vojne v Ukrajini na varnostno situacijo v Evropi.

Ministrica BiH-a: Ljudje so postali utrujeni

Sorodna novica Nemški in britanski odposlanec: BiH je v najresnejši krizi od leta 1995

V Srbiji, BiH-u in Albaniji so medtem skeptični do pristne želje Unije po širitvi. Zunanja ministrica BiH-a Bisera Turković je ocenila, da se ob vojni v Ukrajini ter gospodarski in prehranski krizi možnosti BiH-a, da prejme status kandidatke, zmanjšujejo.

Zaradi dolgotrajnega procesa pridruževanja so ljudje postali utrujeni in vse bolj obupani, je opozorila in poudarila vprašanje, ali je EU res pripravljen pomagati BiH-u na njegovi poti v Unijo, ali pa je to le del politične igre, kot to vidijo mnogi v Bosni in Hercegovini.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt je medtem pozval EU, naj stori vse za pospešitev integracije držav Zahodnega Balkana. Za BiH ne potrebujemo novega daytonskega sporazuma, ampak morajo ljudje tam sami prevzeti pobudo in se odločiti, kaj želijo, je poudaril. Pri tem je opozoril, da v BiH-u obstaja razlika med političnimi strankami, ki imajo oblast, in tistimi, ki želijo v EU.

Srbija kot "večna država kandidatka"

Na drugem panelu z naslovom "Stari občutek novega začetka" je soustanoviteljica Centra za evropsko politiko v Srbiji Milena Lazarević dejala, da procesi pristopanja k EU-ju trajajo zelo dolgo, zaradi česar je težko implementirati reforme.

Državni sekretar na srbskem zunanjem ministrstvu Nemanja Starović je povedal, da se je v zadnjih dneh precej govorilo o Srbiji, ki je po njegovem "večna država kandidatka", saj njena pogajanja za članstvo v EU trajajo že 202 meseca.

Pojasnil je, da je Srbija podprla vsa stališča EU-ja in Zahoda glede ruske agresije, sankcij proti Rusiji pa si kljub številnim očitkom preprosto ne more privoščiti, saj tudi nima enakih "varnostnih mrež", kot jih imajo zahodne države.

Srbija in Albanija opozarjata na nenaklonjenost določenih članic širitvi

Dodal je, da je Srbija zavezana procesu pristopa k EU-ju, vendar pa se kljub lepim besedam in številnim obljubam zdi, da tudi Unija sama ni preveč naklonjena srbskemu članstvu. Proces je zastavljen tako, da lahko traja večno, če obe strani ne pokažeta dovolj dejanske volje za njegov zaključek, poleg tega pa ostaja še vprašanje naklonjenosti ostalih članic EU-ja, je še dejal Starović.

Namestnica albanskega ministra za zunanje in evropske zadeve Megi Fino je dejala, da je bila Albanija že pred leti blizu "novemu začetku", vendar se je nato v procesu pogajanj soočila z blokado Bolgarije. Tudi ona je opomnila na morebitno nenaklonjenost članstvu držav Zahodnega Balkana s strani ostalih članic EU-ja.

Črnogorski zunanji minister Ranko Krivokapić se je v kontekstu vojne v Ukrajini vprašal, koliko procesov širitve obstaja v regiji. Kosovska zunanja ministrica Donika Gervalla-Schwarz pa je med drugim poudarila, da EU ni tehnična ali geopolitična povezava, ampak unija vrednot in prav zaradi njih želijo države postati del EU-ja.

Severna Makedonija: EU v zadnjem trenutku ohranil verodostojnost

Na drugi strani je makedonski zunanji minister Bujar Osmani poudaril, da je EU z julijskim začetkom pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo v zadnjem trenutku ohranil verodostojnost. Čas bo po njegovih besedah pokazal, da je bila to prava odločitev, ki je bila pomembna naložba v stabilnost celotne regije, zlasti v kontekstu trenutnih varnostnih izzivov.

Spomnil je na pogoje, ki jih je morala Severna Makedonija sprejeti, da je sedemindvajseterica prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, in tu jo po njegovem odgovor na vprašanje "kdo je pripravljen".

Predstavnik ZDA: Ne potrebujemo Balkana dveh hitrosti

Alternative evropski integraciji držav Zahodnega Balkana ni, vendar pa ne potrebujemo dveh vzporednih širitev z državami Zahodnega Balkana oziroma Balkana dveh hitrosti, pa je dejal namestnik ameriškega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve Gabriel Escobar.

Ocenil je tudi, da bi morale vse vlade držav Zahodnega Balkana pri približevanju evropskim integracijam narediti domačo nalogo, v BiH-u pa je vsem trem glavnim strankam pri tem spodletelo.

Vojna v Ukrajini je spremenila mednarodni red

Ruska agresija je spremenila vse, spremenila je mednarodni red, kot smo ga poznali, je ob koncu razprave opozoril Lajčak. Vojne bo enkrat konec, vendar poti nazaj ne bo; ne vemo, kakšen bo nov družbeni red, za EU pa je pomembno, ali bo še naprej akter, ki ga bo sooblikoval. "Nimamo odgovorov, vendar če bomo čez pet let še vedno reševali Balkan, EU zagotovo ne bo geopolitični igralec," je opozoril.

Slovenija podpira širitev na Zahodni Balkan

Na koncu je na panelu Stari občutek novega začetka spregovoril še novoimenovani slovenski posebni odposlanec za Zahodni Balkan Anžej Frangež, ki je znova poudaril podporo Slovenije podelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini in se prav tako zavzel za širitev EU-ja na Zahodni Balkan.