Priporočilo za okrepitev zaščite novinarjev je v sredo v govoru o stanju v EU-ju napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poudarila je, da je informacija javno dobro in da je treba zaščititi tiste, ki zagotavljajo preglednost, torej novinarje.

"Noben novinar ne sme umreti ali biti poškodovan zaradi svojega dela. Novinarje moramo podpreti in zaščititi, so bistveni za demokracijo," je ob predstavitvi priporočila poudarila podpredsednica Komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova.

Priporočilo, ki ga sicer članice še morajo potrditi, ni pravno zavezujoče. Tudi če članica pozivom ne sledi, lahko komisija le spremlja razmere, opozarja na težave in ohranja pritisk na članice, naj storijo več. Morajo pa članice Komisijo obvestiti o sprejetih ukrepih za zaščito novinarjev v 18 mesecih po sprejetju priporočila.

Predlog vzpostavitve neodvisnih nacionalnih služb

Za okrepitev zaščite novinarjev Komisija tako priporoča, naj članice odločno preiskujejo in preganjajo vsa kazniva dejanja na tem področju na podlagi domače in evropske zakonodaje ter po potrebi vključijo evropske organe, kot sta Europol in Eurojust.

Priporoča vzpostavitev neodvisnih nacionalnih služb v podporo novinarjem, ki naj bi zagotavljale pravno pomoč, psihološko podporo in zatočišča za novinarje, ki se soočajo z grožnjami.

Poziva tudi k okrepitvi zaščite novinarjev med protesti. Članice naj med drugim zagotovijo redno usposabljanje za organe pregona, ki bo omogočilo, da bodo lahko novinarji in drugi predstavniki medijev ob protestih delali varno in brez omejitev.

Prav tako poziva h krepitvi zaščite novinarjev na spletu, saj je zaradi spletnega spodbujanja sovraštva, groženj s fizičnim nasiljem in tudi kibernetskih tveganj to vse večji razlog za zaskrbljenost, ter k zaščiti žensk in predstavnikov manjšin v tem poklicu.

Komisija vzpostavi dialog z vlado

Na novinarsko vprašanje, kako zagotoviti zaščito novinarjev v državah, kjer ni zaupanja med mediji in oblastmi, je Vera Jourova dejala, da v primeru težav vzpostavijo dialog z vlado.

Ob tem je navedla primer slovenskega novinarja Blaža Zgage, ki je po njenih besedah dobil zaščito na evropski ravni. Takrat je Komisija vzpostavila neposreden stik s pristojnimi ministri, je pojasnila na novinarski konferenci, na katerem je predstavila priporočilo.

V poročilu o vladavini prava v Sloveniji je Komisija letos že drugič zapored opozorila na grožnje novinarjem. "Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom," navaja v poročilu, objavljenem julija.

Jourova: Politiki se na kritiko ne smejo odzvati z nasiljem

Sicer pa je Vera Jourova poudarila še zlasti nesprejemljivo nasilje nad posameznimi novinarji z neposrednimi napadi politikov, ki morajo po njenih besedah sprejeti kritike in se odzvati z dejstvi in argumenti in ne z nasiljem ali sovražnimi komentarji, usmerjenimi proti novinarjem.

Na dodatno novinarsko vprašanje, ali bo predsednica Ursula von der Leyen slovenskega premierja Janeza Janšo pozvala, naj preneha napadati novinarje, je Jourova odgovorila, da ne more govoriti v imenu predsednice, ki da je sicer imela temeljito razpravo z Janšo ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja.

Podpredsednica komisije je ob tem pojasnila, da je Slovenijo navedla kot primer, ko je Komisija vzpostavila dialog z vlado članice zaradi napadov na novinarje, da pa ne zaznavajo agresivne retorike samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih članicah.

Največ napadov na novinarje med protesti

V letu 2020 se je po podatkih komisije v EU-ju zgodilo več kot 900 napadov na novinarje, kar je skrb vzbujajoče. Približno eden med tremi incidenti se zgodi med protesti, ki so bili v lanskem letu najpogostejši prostor napadov na novinarje.

EU je v preteklih letih pretreslo tudi več umorov novinarjev ‒ Maltežanke Daphne Caruana Galizia, Slovaka Jana Kuciaka, Grka Giorgosa Karaivaza in Nizozemca Petra de Vriesa.