Deutsche Welle to nagrado podeljuje od leta 2015 posameznikom, ki se zavzemajo za človekove pravice in svobodo izražanja v medijih. Letos, v času pandemije novega koronavirusa, so jo podelili 17 novinarjem, ki "predstavljajo vse novinarje po vsem svetu, ki so izginili, bili aretirani ali so jim grozili zaradi njihovega poročanja o pandemiji novega koronavirusa", je ob svetovnem dnevu medijske svobode na svoji spletni strani objavil Deutsche Welle.

"V času globalne zdravstvene krize ima novinarstvo ključno funkcijo, vsak novinar pa nosi veliko odgovornost," je ob razglasitvi nagrajencev v Berlinu izjavil generalni direktor Deutsche Welle Peter Limbourg. "Državljani katere koli države imajo pravico dostopa do informacije, ki temelji na dejstvih in kritičnih ugotovitvah," je dejal. "Vsakršna oblika cenzure lahko povzroči žrtve in vsak poskus kriminalizacije novinarskega pokrivanja trenutnih razmer jasno krši svobodo izražanja," je poudaril.

Prejemniki nagrade prihajajo iz 14 držav, a le Slovenija je članica Evropske unije. Nagrajeni novinarji prihajajo še iz Srbije, Belorusije, Rusije, Venezuele, Irana, Zimbabveja, Ugande, Turčije, Jordanije, Indije, Kambodže, Filipinov in Kitajske.

RTV Slovenija obsoja napade politikov na njene zaposlene

Radiotelevizija Slovenija obsoja "verbalne napade predstavnikov politike" na zaposlene na RTV Slovenija, "še posebej, če so žaljivi in ad personam". Poudarja, da javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo: "Gre za nedopustna dejanja. Pogostnost in intenzivnost teh napadov kažeta na resno grožnjo svobodnemu in neodvisnemu novinarstvu, novinarskemu delu in temeljnim postulatom demokracije."

"Poudarjamo, da je v Sloveniji treba okrepiti kulturo javnega dialoga in ohraniti neodvisnost ter avtonomnost novinarstva. Javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo," so dodali.

Svet Evrope: Vlade krize ne smejo zlorabiti za utišanje medijev

Osrednji poudarek letošnjega svetovnega dneva svobode medijev, ki ga zaznamujemo danes, je novinarstvo brez strahu in uslug. Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je pred dnevi opozorila na ključno vlogo novinarskega dela za demokracijo, še posebej v časih krize, kot je zdajšnja epidemija covida-19.

"Vlade se soočajo z velikimi izzivi med krizo zaradi covida-19, vendar pa razmer ne smejo izkoristiti za utišanje ali omejevanje novinarjev," je zapisala v sporočilu za javnost.

Sorodna novica DNS: Država prezrla pozive za pomoč medijem. ZNP: Problem je pomanjkanje pluralizma.

V Društvu novinarjev Slovenije so ob svetovnem dnevu svobode medijev opozorili, da je slovenska vlada v nasprotju z vrsto evropskih držav, ki so v kriznem času epidemije že sprejele ali še uveljavljajo svežnje pomoči medijem, prezrla vse pozive k pomoči in se odločila, da ne bo zagotovila niti s pogodbami zavezujočih izplačil javnega denarja.

V Združenju novinarjev in publicistov pa so opozorili, da v Sloveniji kljub formalni medijski svobodi medijska ponudba kot celota ne zagotavlja uravnoteženosti in potrebne opore razvoju demokracije. Glavna težava slovenskih medijev je po analizah združenja pomanjkanje pluralizma.

Opozorila sindikata

Medijski sektor se je razmeroma hitro in učinkovito prilagodil razmeram epidemije, po koncu krize pa ga čakajo večja tveganja in negotovost. Vlada jo v obdobju izjemnih razmer le še povečuje, so v izjavi ob svetovnem dnevu svobode medijev zapisali v Sindikatu novinarjev Slovenije.

Sindikat ugotavlja, da so medijske družbe zasebnega in javnega sektorja delovanje organizirale primerno razmeram med epidemijo in poskrbele za obveščenost javnosti brez bistvenega omejevanja medijskih vsebin. Večina novinarjev dela od doma in v službenih prostorih, napotitve na čakanje na delo niso pravilo, saj imajo v številnih uredništvih kljub omejenemu dostopu do uradnih in drugih virov informiranja večji obseg dela kot pred razglasitvijo epidemije.

Medijske družbe tudi zaradi intervencijskih državnih pomoči gospodarstvu med epidemijo večinoma niso občutno klestile stroškov uredništev. "Zaskrbljeni pa smo nad bližnjo prihodnostjo, saj lahko po umiritvi razmer pričakujemo, da bodo uprave izhod poiskale v nižanju stroškov dela in povečanju delovnih obveznosti, čemur lahko sledijo odpuščanja, znižanje plač in zmanjševanje dogovorjenih kolektivnih pravic," so poudarili v sindikatu.

Zato uprave medijskih družb pozivajo, naj vzdržujejo dialog socialnih partnerjev že danes, saj je v interesu vseh deležnikov, da konflikte pravočasno in sporazumno rešujejo. Opozarjajo, da se je med epidemijo dodatno poslabšal eksistenčni položaj samozaposlenih, honorarnih delavcev brez statusa in študentov.