V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so pred svetovnim dnem svobode medijev, ki bo 3. maja, opozorili, da je slovenska vlada drugače od vrste evropskih držav, ki so v kriznem času epidemije že sprejele ali še uveljavljajo pakete pomoči medijem, prezrla vse pozive za pomoč in se odločila, da ne bo zagotovila niti s pogodbami zavezujočih izplačil javnega denarja.

Prav ukrepi pomoči medijem so se drugje izkazali ne le za potrebne, temveč za pomembne tudi v uspešnejšem spopadu z novim koronavirusom.

V DNS-ju so zapisali, da jih to "navdaja s pesimističnim, a realnim pričakovanjem, da bodo mediji po tem, ko bodo izjemne razmere že mimo, v spopadu z izjemnimi razmerami, izid tega neizbežnega spopada pa je negotov".

Poudarili so, da so poslušanost, branost in gledanost v času epidemije porasli praktično pri vseh slovenskih medijih. "Če kdaj, se v izjemnih razmerah še posebej potrjuje in utrjuje pomen svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki javnosti zagotavlja verodostojne vsebine, preverja dejstva, selekcionira in prebira točne od razbohotenih lažnih informacij," so dodali.

Novinarji po navedbah DNS-ja ob servisni, informacijski vlogi, ki je v zdajšnji krizi v ospredju, niso zmanjšali ali celo opustili svoje temeljne nadzorstvene funkcije, to je nenehnega in nepopustljivega kritičnega nadzora nad političnimi in kapitalskimi središči moči ne glede na okrepljene pritiske in poskuse omejevanja, razvrednotenja in celo blatenja novinarskega dela.

"Novinarji odkrivamo in tehtamo nepravilnosti, presojamo in umeščamo dogajanja v kontekste ne glede na konstantne in vse intenzivnejše grožnje in žalitve z osebnimi diskreditacijami, ki smo jih deležni s ciljem utišanja," so zapisali. Spomnili so, da je mednarodna organizacija Novinarji brez meja skupaj še z nekaterimi drugimi uglednimi novinarskimi organizacijami izrazila skrb zaradi razmer v Sloveniji.

Kot so dodali v DNS-ju, je vsakršen napad na novinarje vreden najostrejših obsodb. "V to spadata tudi vsakodnevno hujskanje in odkrito sovraštvo do našega ceha, ki je poklican, da preiskuje, nadzoruje in bedi nad delom oblasti. V takšnih razmerah še bolj kot kadar koli prej - tudi ob pomoči pogumnih žvižgačev," so zapisali.

Sorodna novica Mednarodne organizacije za svobodo medijev pozivajo k zaščiti Blaža Zgage

Temeljev medijske svobode pa po navedbah DNS-ja "še zdaleč ne spodkopavajo le neposredni, vse bolj očitni brezsramni in brezobzirni pritiski na novinarje, temveč zlasti odločitve, neutemeljeno in neupravičeno sprejete pod pretvezo vpliva koronavirusa, ki bodo na daljši rok vplivale na poslabšanje položaja medijev in novinarjev".

Novinarstvo brez strahu in uslug je sicer poudarek letošnjega 3. maja, svetovnega dneva svobode medijev. V sodelovanju z ilustratorjem Cirilom Horjakom so v DNS-ju objavili strip, "ki preprosto in kompleksno hkrati nagovori opisane razmere v medijih in novinarstvu". V društvu upajo, da bo strip spodbudil tudi kritično presojo javnosti.

ZNP: Glavna težava je pomanjkanje medijskega pluralizma

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so zapisali, da v Sloveniji kljub formalni medijski svobodi medijska ponudba kot celota ne zagotavlja uravnoteženosti in potrebne opore razvoju demokracije.

"V Sloveniji je načeloma možno svobodno ustanavljati medije, zagotovljena je svoboda njihovega delovanja in novinarskega dela. Težave pa se pojavljajo v praksi, kjer je svoboda pogosto okrnjena; kar se vleče še iz desetletij bivšega nedemokratičnega režima," so zapisali v sporočilu za javnost.

Po njihovih navedbah je za medijsko sfero značilno močno neravnovesje, ker večina medijev bolj ali manj odkrito daje prednost politični levici. "To velja tudi za javne medije in medije v lasti podjetij z večinskim državnim lastništvom. Novinarji se pogosto prilagajajo interesom lastnikov, delu politike in lastnemu oportunizmu," so dodali.

V ZNP-ju so razočarani nad po njihovem mnenju izrazito selektivnim načinom poročanja. Kot so zapisali, je prva selekcija "vezana na ideološke teme, kjer je princip dominantnih medijev vsebinsko podoben kot v dobi enoumja – tu se pozna, da ni bilo kadrovske prevetritve, ampak so uredniki, ki so tudi formalno služili zvezi komunistov, povečini izbirali svoje naslednike z enako politično nazorsko usmeritvijo".

Druga selekcija se po oceni ZNP-ja kaže v dvojnih merilih in v zadnjem letu dosega "sramotne razsežnosti". "Nepravilnosti leve politične struje ostajajo bodisi skrite pod preprogo ali le minimalno izpostavljene. Nepravilnosti, ki jih je moč pripisati desni struji, pa – še preden bi se izkazale za kriminalno dejanje – dosežejo izjemne razsežnosti medijske kampanje," so opozorili.

Kampanja po navedbah ZNP-ja poteka ne le v enem mediju več dni ali celo tednov v različnih oddajah, ampak sinhronizirano v vseh medijih, ki jih obvladuje kapital, ki je blizu interesom politične levice. Kot ugotavljajo v združenju, so lastniki velikega dela medijev "ves čas, tudi po osamosvojitvi kapitalsko povezani z levim polom slovenske politike, posledično večinsko levo usmerjena je uredniška politika medijev".

Podobno neodgovorno in neprofesionalno ravnanje se po mnenju ZNP-ja kaže tudi na Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO). Zapisali so, da v informativnih, pogovornih in celo razvedrilnih oddajah RTV SLO "ni mogoče prezreti enostranskosti in navijanja za levo politično opcijo, kar je v nasprotju s temeljnim namenom javne radiotelevizije, ki naj bi enakovredno obravnavala vse spektre družbe".

"Zaradi naštetega v ZNP-ju ob svetovnem dnevu svobode medijev novinarje pozivamo, naj svoje delo opravljajo odgovorno, uravnoteženo in v službi javnosti, ne pa v službi politike, kapitalskih ali kakršnih koli drugih pritiskov in oportunizma," so dodali. Novinarstvo brez strahu in uslug je poudarek letošnjega svetovnega dneva.

Svet Evrope: Novinarstvo ključno za demokracijo

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je opozorila na ključno vlogo novinarskega dela za demokracijo, še posebej v časih krize.

Pejčinović Burićeva je države članice Sveta Evrope pozvala, naj se izognejo nepotrebnim omejitvam svobode medijev v času krize z novim koronavirusom. "Vlade se spopadajo z velikimi izzivi med krizo zaradi covida-19, vendar pa razmer ne smejo izkoristiti za utišanje ali omejevanje novinarjev," je zapisala v sporočilu za javnost.

"Mediji morajo imeti pravico svobodno poročati o vseh vidikih krize. Imajo ključno vlogo in posebno odgovornost za zagotavljanje pravočasnih, točnih in zanesljivih informacij javnosti. Morajo imeti možnost nadzirati odločitve oblasti glede pandemije," je opozorila.

Odgovorno novinarsko poročanje lahko po njenem mnenju prepreči širjenje panike in poudari pozitivne primere solidarnosti v družbi. "Osebno me je navdušilo več medijskih prispevkov, v katerih so državljani pomagali drug drugemu, o negovalcih, medicinskih sestrah in drugih junakih na prvi bojni črti te krize," je še dejala generalna sekretarka panevropske organizacije.

Po drugi strani je Pejčinović Burićeva izrazila zaskrbljenost zaradi ugotovitev poročila o svobodi medijev za lani, ki je bilo v sredo objavljeno na platformi Sveta Evrope za zaščito novinarjev in v katerem organizacije, ki se zavzemajo za svobodo medijev, opozarjajo na naraščanje zastraševanja novinarjev v Evropi.

Na pomen varnosti novinarjev, tudi ekonomske, in na splošno na pomen kakovostnega novinarstva za demokracijo je v svoji izjavi pred svetovnim dnevom svobode medijev opozorila tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. Tudi ona je poudarila, da igrajo novinarji v času pandemije novega koronavirusa ključno vlogo pri zagotavljanju zanesljivih informacij in v boju proti dezinformacijam, ki bi lahko povzročile paniko. Poleg tega zagotavljajo, da so nosilci oblasti še naprej odgovorni javnosti za svoje odločitve, je poudarila komisarka.

Ob svetovnem dnevu svobode medijev je tudi izrazila hvaležnost novinarjem in drugim medijskim delavcem "za njihovo neprecenljivo delo za javno dobro". "Moramo priznati njihovo požrtvovalnost, tudi požrtvovalnost njihovih družin, da skrbijo za naše interese. Kajti to je to, kar novinarji delajo. Tako v normalnih časih, še bolj pa v časih krize, kakršna je sedanja. Zagotavljajo nam eno najmočnejših orodij za sprejemanje odločitev, ki so pomembne za naše življenje – zanesljive informacije," je poudarila Mijatovićeva.