"Glede na obseg sprememb, ki se obetajo s tem zakonom, bi lahko rekli, da gre za reformo visokošolskega sistema," je na novinarski konferenci dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Pojasnil je, da je obstoječi zakon o visokem šolstvu star več kot 30 let, v tem času pa je doživel 13 novel. "Skrajni čas je bil, da to področje celoviteje uredimo," je po potrditvi novele na vladi poudaril Papič.

Minister je pojasnil, da se je postopek začel z ustanovitvijo široke delovne skupine, v kateri so sodelovali tako predstavniki javnih in zasebnih visokošolskih zavodov in študenti, pa tudi različne raziskovalne in druge institucije, visokošolski sindikat in sindikat Sviz ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. "Zame osebno, če že govorimo o reformi, je najpomembnejši del urejanje finančnih zadev," je ob tem poudaril Papič.

Dejal je, da novi predlog prinaša popolnoma nov način in tudi kar precejšen dvig financiranja visokega šolstva. Predviden je dvig sredstev, in sicer se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP-ja oziroma en odstotek BDP-ja za študijsko dejavnost. "Ta sredstva vključujejo tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove," je pojasnil Papič.

Kot drugo pomembno novost je Papič poudaril to, da se s predlogom novele obstoječe štiriletne pogodbe o financiranju univerz podaljšujejo na šest let, ob čemer bi se po treh letih naredila revizija. "Oba ta ukrepa, se pravi višje financiranje in pa daljše obdobje sklepanja pogodb, omogočata bistveno predvidljivejše načrtovanje delovanja visokošolskih zavodov in pa gotovo tudi precej večjo stopnjo avtonomije samih univerz," je ob tem poudaril Papič.

Po predlogu zakona vlada tudi ne bo več ustanavljala javnih samostojnih visokošolskih zavodov, ampak samo še univerze. "Obstoječe javne fakultete se bodo v nekem prehodnem obdobju morale priključiti obstoječim univerzam," je pojasnil minister. Dodal je, da tudi študentski domovi ne bodo več delovali samostojno. Na primeru Ljubljane, kjer Študentski domovi Ljubljana delujejo kot samostojna pravna oseba, je Papič pojasnil, da se bodo morali ti študentski domovi v nekem prehodnem obdobju priključiti Univerzi v Ljubljani.

Novela tudi prvič natančno ureja dodeljevanje koncesij. "To je popolnoma novo področje, ki je bilo do zdaj izredno neurejeno, stihijsko. Nihče ni vedel, kakšna so natančna pravila pri tem postopku," je opozoril Papič, ki je prepričan, da bodo jasna pravila naredila sistem "bistveno bolj transparenten". "Spremenilo pa se bo tudi obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let," je poudaril.

Mikrodokazila in časovno prilagojen študij

Papič je na novinarski konferenci poudaril tudi področje mikrodokazil. "Smo med prvimi državami v Evropski uniji, ki to ureja zakonsko, in sicer, da se ta krajša izobraževanja, na koncu katerih dobimo dokazilo o dodatnem usposabljanju, izvajajo v okviru visokošolskega sistema, regulirano, kontrolirano," je pojasnil. Dodal je, da je pomembno, da predloge za te izobraževalne vsebine dobimo iz družbe in iz gospodarstva.

Novost je tudi t. i. časovno prilagojen študij. "Tukaj je bilo mogoče nekaj nesporazumov, ker so se pojavile napačne interpretacije, da naj bi ukinjali izredni študij, to absolutno ne drži," je poudaril Papič. Pojasnil je, da je tudi časovno prilagojen študij še naprej izredni študij oziroma študij ob delu, razlika je pa v tem, da se lahko obdobje študija enega letnika podaljša do dveh let. "Ni obvezno, to je odločitev samega študenta," je dodal. Kot drugo pomembno razliko pri časovno omejenem študiju je poudaril to, da se mora vse študijske obveznosti izpeljati v celoti. "Se pravi ne v skrajšani, okrnjeni obliki, ampak vsa predavanja in vse vaje morajo biti opravljeni na enak način kot pri rednem študiju," je poudaril.

Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po zdajšnji zakonodaji, zakon daje tudi več poudarka športno gibalnim dejavnostim študentov, je še dodal Papič.

"Zakon začne veljati v večini določb s 1. januarjem 2026. Je pa cel kup prehodnih določb, ki segajo tudi do leta 2031. Generacija dijakov, ki bo končala srednjo šolo, gimnazijo leta 2030 oziroma eno leto prej, se bo lahko po novih pravilih novele zakona o maturi, to je že upoštevano tudi v našem zakonu, prvič vpisala na univerze v študijskem letu 2030/2031," je Papič pojasnil glede uveljavitve zakona in uskladitve s predlogom novele zakona o maturi.