Evropska komisija je prvič začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Madžarski v povezavi z njeno azilno zakonodajo decembra 2015. Po številnih izmenjavah na upravni in politični ravni ter dodatnem uradnem opominu je decembra lani Madžarski poslala obrazloženo mnenje.

V Bruslju po proučitvi odgovora madžarskih organov menijo, da večina navedenih pomislekov še ni bila odpravljena. EU se je zato odločil, da proti Madžarski začne postopek pred Sodiščem Evropske unije, kar je zadnja stopnja v postopku za ugotavljanje kršitev.

Madžarski je poslala tudi uradni opomin glede zakonodaje Stop Soros, uperjeni predvsem proti nevladnim organizacijam, ki jih financira ameriški milijarder in človekoljub madžarskih korenin George Soros. Nova zakonodaja kriminalizira vsakršno pomoč, ki bi jo nacionalne, mednarodne in nevladne organizacije ali katera koli oseba nudile posameznikom, ki želijo zaprositi za azil ali dovoljenje za prebivanje na Madžarskem.

V zakonodaji so tudi ukrepi, ki omejujejo svoboščine posameznikov, saj je vsakomur, ki je na podlagi te zakonodaje v kazenskem postopku – torej tistim, ki pomagajo prebežnikom, ali tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za vložitev prošnje za azil – prepovedano približevanje tranzitnim območjem na madžarskih mejah, kjer so prosilci za azil. Sankcije segajo od začasnega pridržanja do enoletne zaporne kazni in izgona iz države.

Sporne spremembe ustave
Sočasno je madžarski parlament v ustavo zapisal, da nobena oblast "ne sme vplivati na sestavo madžarskega prebivalstva", s čimer naj bi na Madžarskem prepovedali načrtno priseljevanje tujcev. S tem so nasprotovanje evropskemu kvotnemu sistemu preseljevanja beguncev zapisali tudi v ustavo.

Evropska komisija tako meni, da sta zakonodaja in sprememba ustave uvedli novo podlago za nedopustnost prošnje za azil, s čimer omejujeta pravico do azila le na osebe, ki prihajajo na Madžarsko neposredno iz kraja, kjer je ogroženo njihovo življenje ali svoboda.

Bruselj bi Madžarski pomagal
Evropska komisija je zato sklenila, da Madžarska ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi pogodb EU-ja, zakonodaje EU-ja in listine EU-ja o temeljnih pravicah. Madžarski organi imajo na voljo dva meseca, da odgovorijo na pomisleke. Kot so še dodali, je Evropska komisija pripravljena madžarske organe podpreti in jim pomagati pri reševanju tega vprašanja.