Medtem ko je Bruselj maja Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 4,9 odstotka in za leto 2022 v višini 5,1 odstotka, ji zdaj za letos napoveduje 5,7-odstotno rast, prihodnje leto pa petodstotno.

Okrevanje slovenskega gospodarstva podpirajo močna rast zasebne potrošnje, naložbe in izvoz, zlasti izvoz blaga v obsegu, ki presega predkrizno raven. Na splošno vpliv krize še naprej blažijo obsežni vladni ukrepi v podporo zaposlovanju in likvidnosti podjetij, je v gospodarski napovedi zapisala Evropska komisija.

Evropska komisija je sicer že v spomladanski napovedi zapisala, da slovensko gospodarstvo spodbuja predvsem domača potrošnja, ki se krepi, pričakovati pa je tudi rast naložb tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Evropska komisija letno objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.

Boljše napovedi za celotno EU

Evropska komisija je tudi izboljšala napoved gospodarske rasti območja evra in celotnega EU-ja.

Evropsko gospodarstvo naj bi se okrepilo hitreje, kot je bilo pričakovano, saj je aktivnost v prvem četrtletju letošnjega leta presegla pričakovanja, izboljšane zdravstvene razmere v drugem četrtletju pa so spodbudile hitrejše rahljanje omejitvenih ukrepov, sprejetih zaradi pandemije covida-19.

Učinkovito spopadanje z novim koronavirusom in napredek pri cepljenju sta pripomogla k zmanjšanju okužb in hospitalizacij, kar je državam članicam EU-ja omogočilo ponovno odpiranje gospodarstev. Slednje je koristilo predvsem storitvenemu sektorju, ugotavljajo v Bruslju.

Zasebna potrošnja in naložbe naj bi bili glavni gibali rasti, ki ju podpira zaposlovanje. To naj bi se gibalo skupaj z gospodarsko aktivnostjo, napoveduje Evropska komisija, ki je izboljšala napoved gospodarske rasti območja evra za letos na 4,8 odstotka. Za prihodnje leto državam z evrom napoveduje 4,5-odstotno rast, kar je za 0,1 odstotne točke več kot v prejšnji napovedi.

Tudi celotna EU bo letos beležila 4,8-odstotno rast. Prihodnje leto pa naj bi se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) okrepil za 4,5 odstotka.

Največja rast BDP-ja v Romuniji in Irskem

Gospodarstvo EU-ja bo letos zabeležilo najhitrejšo rast v zadnjih desetletjih, ki jo bo spodbudilo močno povpraševanje doma in po svetu ter hitrejše ponovno odpiranje storitvenih dejavnosti od pomladi, je ob predstavitvi napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Kljub visokim številkam o gospodarski rasti pa so razlike med posameznimi članicami, ko gre za hitrost okrevanja po pandemiji, je opozoril Gentiloni.

Višjo rast BDP-ja od Slovenije naj bi tako med članicami območja evra letos imele Španija (6,2 odstotka), Francija (šest odstotkov) in Irska, ki ji Bruselj napoveduje 7,2-odstotno krepitev BDP-ja. V celotni EU pa s 7,4 odstotka najvišjo rast napoveduje Romuniji.

Da bi se okrevanje nadaljevalo, je nujno ohraniti podporne ukrepe tako dolgo, kot je potrebno. Pri tem je bistveno, da podvojimo prizadevanja za cepljenje. "Širjenje različice delta je močan opomnik, da še nismo izstopili iz sence pandemije," je še dejal Gentiloni.

Pri tem je postregel s podatkom, da je bilo do torka v EU z enim odmerkom cepljenih 62 odstotkov odraslih, polno cepljenih pa 45 odstotkov odraslih. EU se s tem vztrajno približuje zadanemu cilju, da do konca poletja cepi 70 odstotkov odraslih.

Evropska komisija je objavila tudi podatke o inflaciji. V območju evra, ki združuje 19 držav članic, naj bi letos znašala 1,9 odstotka, v celotni EU pa 2,2 odstotka. Za prihodnje leto pa območju evra napoveduje 1,4-odstotno inflacijo, celotni EU pa 1,6-odstotno rast cen.