Instrument za okrevanje in odpornost, poznan po angleški okrajšavi RRF, je osrednji del svežnja za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Zagotavljal bo finančno podporo članicam pri reformah in naložbah s ciljem blaženja gospodarskih in socialnih posledic pandemije koronavirusne bolezni 19 ter zagotavljanja bolj trajnostnih in odpornih gospodarstev.

Instrument je vreden 560 milijard evrov. Od tega je 310 milijard evrov predvidenih za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila. Za vsako članico bo določena maksimalna alokacija nepovratnih sredstev. Pri izračunavanju teh alokacij je komisija upoštevala merilo prebivalstva, BDP na prebivalca in stopnjo brezposelnosti.

Največ za države, ki jih je epidemija najbolj prizadela

Ključ razdeljevanja sredstev je določen tako, da bodo do največ sredstev upravičene države, ki jih je pandemija najbolj prizadela (Italija, Španija). Komisija je objavila razrez po članicah za nepovratna sredstva, a na voljo je samo razpredelnica s številkami v tekočih cenah, medtem ko so krovne številke, predstavljene do zdaj, v stalnih cenah. Stalne cene so praviloma cene, ki veljajo ob izdelavi določenega načrta, medtem ko so tekoče cene tiste, ki se pričakujejo med izvajanjem tega načrta in vključujejo učinke inflacije.

Tekoče cene: Sloveniji 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev

V tekočih cenah je v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost predvidenih 335 milijard evrov za nepovratna sredstva, od tega je Sloveniji namenjenih 0,55 odstotka ali 1,8 milijarde evrov. Največ naj bi dobili Italija in Španija, po približno 20 odstotkov. Znesek za posojila v tekočih cenah znaša 268 milijard evrov. V sredo je zaokrožila razpredelnica, po kateri je Sloveniji v okviru svežnja za okrevanje namenjenih 5,1 milijarde evrov, od tega 2,6 milijarde za nepovratna sredstva in 2,5 milijarde za posojila. Te številke so izražene v stalnih cenah in pokrivajo vse instrumente v okviru prvega stebra svežnja, ne samo RRF, temveč tudi novi kohezijski instrument React EU ter okrepljena sklad za razvoj podeželja in sklad za pravičen zeleni prehod.

Posojilo do 4,7 odstotka BDP-ja

Sorodna novica Predlog komisije: 750-milijardni sklad in 1100 milijard iz proračuna

Članice bodo torej lahko zaprosile tudi za posojila za izvedbo reform in javnih naložb, če bodo to upravičevale večje finančne potrebe, opredeljene v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Največji mogoči znesek za posojilo ne bo presegel 4,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) članice. V izjemnih okoliščinah bo mogoče ta prag povečati, če bodo sredstva na voljo.

Posojila z ugodnimi obrestnimi merami in dolgo ročnostjo bodo zanimiva zlasti za tiste države, za katere bodo sicer stroški zadolževanja na trgih višji. Podrobnega razreza s številkami za posamezne članice, ko gre za posojila v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, za zdaj ni na voljo, le zgoraj omenjeno merilo glede BND-ja.

Koriščenje sredstev le ob pripravljenem načrtu za okrevanje in odpornost
Da bodo lahko uporabile sredstva, bodo morale članice pripraviti načrte za okrevanje in odpornost, v katerih bodo opredelile ukrepanje na področju reform in naložb do leta 2024. Pri tem morajo upoštevati cilje v povezavi z zeleno in digitalno tranzicijo ter evropska reformna, proračunska in naložbena priporočila.

Članice bodo načrte predložile komisiji do konca aprila vsako leto, lahko pa prvi osnutek priložijo že osnutku proračunskega načrta, ki ga morajo Bruslju posredovati oktobra. Zaželeno je, da prvi načrt predložijo že letos. Komisija bo načrte ocenila na podlagi transparentnih meril. Če bodo ustrezni, jih bo potrdila in določila finančni prispevek.

Finančni prispevek bo predvidoma dodeljen v obrokih in za vsak obrok naj bi članica izpolnila določene mejnike in cilje. Zadnjo besedo pri odločanju o tem bo imela komisija, bodo pa lahko članice predtem podale zavezujoče mnenje v okviru postopka komitologije, torej bodo morale odločitev odobriti, preden jo bo komisija dejansko sprejela, pojasnjujejo v Bruslju.