Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta poslancem predstavila predlog Evropske komisije za okrevanje gospodarstev članic Evropske unije.

"To je trenutek Evrope. Ali bo šel vsak od nas po svoji poti ali pa bomo utrli skupno močno pot za naše ljudi in prihodnjo generacijo," je predsednica komisije nagovorila poslance.

Evropska komisija je za "zaščito življenj in preživetja, za popravo enotnega trga ter gradnjo trajnega in uspešnega okrevanja" pripravila zajeten sveženj v skupni vrednosti 1850 milijard evrov. Načrt je sestavljen iz sklada za članice v vrednosti 750 milijard evrov in dolgoročnega proračuna EU-ja.

Sklad oz. instrument za okrevanje Naslednja generacija EU-ja je vreden 750 milijard evrov – 500 milijard nepovratnih sredstev in 250 milijard posojil. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je predlagani sklad označil za "evropsko točko obrata".

Spremembe v proračunskem načrtu za obdobje 2021–2027 naj bi ob tem proračun dvignile na 1100 milijard evrov.

Skupaj z aprilskim fiskalnim svežnjem v pomoč državam, delavcem in podjetjem, vrednim 540 milijard evrov, prizadevanja Unije za okrevanje skupaj znašajo skoraj 2400 milijard evrov.

Od kod bo EU črpal sredstva?
Gre za zajeten sveženj s kompleksnim ustrojem, ki vključuje spremembe zdajšnjega večletnega proračuna Unije, predvsem pa prilagoditev predloga prihodnjega večletnega proračuna.

Jedro načrta za pridobivanje sredstev za sklad je začasen dvig dvoodstotnega praga lastnih virov oziroma povečanje razlike v proračunu med prevzetimi obveznostmi in dejanskimi izplačili (v angleščini izraz headroom).

Na tej podlagi si bo lahko komisija izposodila denar na trgih in tako financirala instrument za okrevanje. Bistveno je, da to ne bo dodatno obremenilo javnih financ članic v primežu pandemije.

Trije stebri svežnja: članice, vlagatelji, programi

Sveženj za okrevanje temelji na treh stebrih: podpori članicam, podpori zasebnim vlagateljem pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij in krepitvi programov, ki so se v pandemični krizi izkazali za bistvene, kot je rezerva zmogljivosti rescEU v okviru evropskega sistema za civilno zaščito.

Bistvo vse te pomoči je, da se z njo uresničujejo tudi temeljne prioritete Unije: zelena in digitalna tranzicija ter krepitev odpornosti. Vendar se je na sveženj pomoči že odzvala nevladna okoljevarstvena organizacija Greenpeace in zapisala, da je predlog "v najboljšem primeru kontradiktoren in v najslabšem primeru škodljiv", saj ne obravnava, denimo, podpor naftni, plinski in premogovniški industriji.

Pomoč članicam: Največ Italiji in Španiji, Sloveniji pet milijard evrov
Sredstva v prvem stebru v pomoč članicam temeljijo na predhodno določenih največjih mogočih nacionalnih alokacijah, ki jih lahko članice izkoristijo, če pripravijo ustrezne načrte za porabo tega denarja.

Za Slovenijo je predvidenih 5,071 milijarde evrov; 2,579 milijarde evrov za nepovratna sredstva, 2,492 milijarde evrov pa za posojila. Levji delež sredstev je namenjen Italiji (173 milijard evrov – 82 milijard evrov nepovratnih sredstev in 91 milijard evrov posojil) in Španiji (140 milijard evrov – 77 milijard evrov nepovratnih sredstev in 63 milijard evrov posojil).

V prvem stebru igra osrednjo vlogo instrument za okrevanje in odpornost. Sredstva iz tega sklada bodo namenjena za reforme in naložbe, ki morajo biti v skladu z evropskimi priporočili za proračunsko, reformno in naložbeno ukrepanje. Sodelovanje v tem instrumentu bo prostovoljno. Članica, ki bo želela pridobiti sredstva, bo morala zasnovati reformni in naložbeni načrt, v katerem bo jasno začrtala, kako namerava porabiti denar.

Prvi steber vključuje tudi novi kohezijski instrument ReactEU kot dodatek k obstoječim kohezijskim sredstvom v tem in prihodnjem večletnem proračunu.

Pomoč vlagateljem: Kdo bo izbiral podjetja?
Drugi steber v podporo zasebnim vlagateljem vključuje krepitev evropskega naložbenega programa InvestEU in nov instrument v podporo solventnosti zdravih podjetij, ki sproža pomisleke glede izbire podjetij, ki bodo upravičena do pomoči. Komisija zatrjuje, da ne bo odločala o tem, temveč bo zgolj zagotovila jamstvo zasebnim vlagateljem, ki bodo dokapitalizirali podjetja.

Poudarja, da sta vmes dve ravni – poleg zasebnih vlagateljev še Evropska investicijska banka. Ta pomoč bo delovala po vzoru Junckerjevega naložbenega načrta, posamezne primere bo preučil neodvisni naložbeni odbor. Nacionalnih ovojnic pri tem ni, so pa predvidene splošne smernice, ki naj bi po navedbah komisije zagotovile, da bo pomoč dejansko namenjena najbolj prizadetim regijam in sektorjem.

Pomoč programom: Komisija lahko sama nabavlja opremo
Tretji steber vključuje krepitev programa rescEU v okviru evropskega sistema civilne zaščite, ki ga je Unija pred kratkim nadgradila s strateško zalogo medicinske opreme. Bistvena novost je predlog, ki komisiji omogoča neposredno nabavo strateške zaloge medicinske opreme.

Kako vrniti nepovratna sredstva?

Nepovratna sredstva iz prvega stebra, ki si jih bo komisija izposodila na trgih, bo treba vrniti. V Bruslju pojasnjujejo, da bodo dolg vračali skozi večletne proračune po letu 2027. Vrnili naj bi ga najpozneje do leta 2058. Obveznice komisije bodo imele do 30-letno ročnost.

V komisiji poudarjajo, da obstajajo tri možnosti vračanja nepovratnih sredstev: povečanje nacionalnih prispevkov v proračun, krčenje sredstev za evropske politike ali pa novi lastni viri, torej neke vrste evropski davki. Komisija zato v okviru svežnja za okrevanje predlaga tudi nove lastne vire, pri čemer poudarja, da bi lahko z izvedbo predloga lastnih virov vrnili ves dolg.

Ker dvig praga lastnih virov v okviru prihodnjega večletnega proračuna zahteva ratifikacijo v vseh članicah, ki je v kratkem času neizvedljiva in tako ne omogoča zadolževanja na trgu pred januarjem prihodnje leto, komisija predlaga tudi premostitveno rešitev, ki naj bi čim prej zagotovila tok denarja tja, kjer je najbolj potreben.

Evropska komisija predlaga spremembe zdajšnjega večletnega proračuna za obdobje 2014–2020, ki naj bi med drugim zagotovile sredstva za novi instrument ReactEU in program v podporo solventnosti podjetij, kar naj bi bilo pripravljeno do septembra letos.

Potrebna odobritev vseh članic

Sveženj je za zdaj le predlog Evropske komisije, ki ga mora odobriti še vseh 27 članic Evropske unije.

"Varčne članice", Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska, so v preteklosti že zavrnile prevzemanje dolga drugih članic. Zavzemajo se zgolj za posojila po nizki obrestni meri, nasprotujejo pa podeljevanju nepovratnih sredstev.

Kurz vidi predlog kot izhodišče za pogajanja
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v prvem odzivu predlog sklada za okrevanje označil kot temelj za pogajanja, saj je po njegovih besedah potrebna namreč dodatna razprava o zneskih in razmerju med nepovratnimi sredstvi in posojili.

"Pozitiven znak je, da naj bi bila izplačila iz sklada za okrevanje časovno omejena in da je zagotovljeno, da to ne bo vodilo v trajno unijo dolga," je dejal Kurz v izjavi za avstrijsko tiskovno agencijo APA. "Očitno je, da če bodo južne države zahtevale toliko denarja, kot je mogoče, bodo višegrajske države gledale na to, da bo denar šel tudi v Vzhodno Evropo," je dodal.

Prav tako po njegovih besedah obstajajo države, "ki bodo morale plačati", kot so Nizozemska, Švedska, Danska in Avstrija. "Zato se iz odgovornosti do naših davkoplačevalcev zavzemamo za posojila," je ponovil stališče t. i. varčnih članic, ki so v soboto predstavile svoj predlog za oživitev gospodarstva EU-ja.