Sklad bo namenjen državam članicam Evropske unije, regijam in sektorjem, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Financiral bi se z zadolževanjem na finančnih trgih v imenu EU-ja ob hkratnem upoštevanju evropskih pogodb. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dogovor označil kot "pomemben korak naprej", navaja Reuters.

Macron: Sredstev ne bo treba vračati
Državam, ki bi bile deležne pomoči iz sklada, sredstev po besedah francoskega predsednika Macrona ne bi bilo treba vračati. "Prepričani smo, da ni samo pošteno, ampak tudi nujno, da damo na razpolago sredstva ... Pozneje jih bomo postopoma vračali skozi več prihodnjih evropskih proračunov," je Macrona na skupni videonovinarski konferenci dopolnila nemška kanclerka Angela Merkel.

A. Merkel: Cilj je okrepljena, kohezivna in solidarna Evropa
"Cilj sklada je, da Evropa iz krize pride okrepljena, kohezivna in solidarna," je v Berlinu poudarila Merklova. Ker je imel novi koronavirus različne učinke v državah članicah, sta Nemčija in Francija pripravljeni na "izreden enkratni ukrep", je dodala.

Treba je podpreti evropska podjetja na svetovnem trgu
Merklova je še menila, da bi se morale evropske države ob premagovanju pandemije osredotočiti na krepitev svojih podjetij na svetovnem trgu. EU že zdaj podpira strateške projekte, kot je domača proizvodnja računalniških čipov in baterij, zdaj pa bodo tovrstna prizadevanja po njenih besedah še okrepljena.

Nemčija doslej nasprotovala skupnemu zadolževanju
Pred novinarsko konferenco sta državi v skupni izjavi zapisali, da za zagotovitev trajnostnega okrevanja Nemčija in Francija predlagata vzpostavitev "ambicioznega, začasnega in ciljnega sklada". Sklad bi se delno financiral z zadolževanjem na trgu v imenu EU-ja. Predvideno zadolževanje na trgu je velik premik za Nemčijo, ki je doslej nasprotovala ideji Italije in Španije o t. i. koronskih obveznicah. Nemčija, Nizozemska in druge bogate države so namreč na to pobudo gledale kot na poskus zadolženih perifernih držav Unije, da nepošteno izkoristijo fiskalno disciplino severnih držav.

Bodo članice privolile v francosko-nemški načrt?
Načrt Nemčije in Francije za uveljavitev potrebuje soglasno podporo vseh članic Unije. Ali bodo dejansko vse privolile vanj, pa je vprašljivo. O prvem paketu fiskalnih ukrepov v vrednosti 540 milijard evrov v pomoč gospodarstvu so se države članice sicer dogovorile že na začetku aprila. Vsi mehanizmi za pomoč iz tega svežnja naj bi bili pripravljeni do 1. junija.

Macron: Zdrava Evropa mora biti naša prednostna naloga
Macron se je na skupni novinarski konferenci dotaknil tudi odziva EU-ja na pandemijo. "Evropa ob začetku krize vsekakor nosi svoj del krivde," je dejal, enostranski koraki nekaterih držav članic, ki so zaprle meje, pa so po njegovih besedah Evropi nadeli "žalostno podobo".
Macron je poudaril, da mora biti prednostna naloga EU-ja boljše usklajevanje glede zdravstvenih vprašanj, pri čemer je ponovil, da prvotni odziv Unije na izbruh koronavirusa ni bil ustrezen. "Zdrava Evropa mora biti naša prednostna naloga," je bil jasen Macron. Nemčija in Francija želita po njegovih besedah "Evropi dati konkretno moč" na področju zdravstva.

EU bi moral biti po njegovem mnenju zmožen zagotoviti zaloge mask in testov, vzpostaviti skupne nabavne in proizvodne sheme za zdravljenje ter zagotoviti cepivo. Prav tako bi morali po njegovem mnenju vzpostaviti "skupne načrte za preprečevanje pandemije". "Takšna Evropa zdravja nikoli ni obstajala, a zdaj mora to postati naša prioriteta," je bil jasen.

Evropska komisija: Predlog je konstruktiven
Na predlog Nemčije in Francije so se že odzvali v Evropski komisiji in ga ocenili kot konstruktivnega. "Prepoznava obseg in težo gospodarskih izzivov, s katerimi se spoprijema Evropa, hkrati pa pravilno poudarja potrebo po iskanju rešitev z upoštevanjem evropskega proračuna," je zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Komisija naj bi svoj predlog predstavila 27. maja.

Kurz: Pomoč v obliki posojil, ne subvencij
Medtem je avstrijski kancler Sebastian Kurz ponovil stališče Avstrije, da bi morala biti kakršna koli pomoč v obliki vračljivih posojil in ne subvencij. "Še naprej bomo izkazovali solidarnost in podpirali tiste države, ki jih je novi koronavirus najhuje prizadel, a to mora biti v obliki posojil in ne subvencij," so sporočili iz kabineta avstrijskega kanclerja. Ob tem so dodali, da stališče Avstrije do tega vprašanja ostaja nespremenjeno.