Von der Leynova je dejala, da želi sklad za gospodarsko okrevanje po pandemiji zagnati že letos. Zavzela se je za investicije ob pomoči preverjenih modelov financiranja na podlagi garancij držav članic. Težišče programa naj bi bilo v prvih letih večletnega finančnega okvira.

Ves denar, ki bi ga pridobili s pomočjo garancij držav članic, naj bi po besedah von der Leynove porabili za programe EU-ja, in sicer v treh stebrih. Prvi steber so investicije za gospodarsko okrevanje in reforme. Drugi steber bi bil za zagon gospodarstva in zasebnih investicij, tretji steber pa bi bil namenjen za programe, po katerih se je pokazala potreba v pandemiji, kot je program za raziskave Horizon Europe. Von der Leynova je tudi napovedala vzpostavitev posebnega programa za zdravje.

Program za obnovo naj bi pomagal porazdeliti breme krize, ki jo je povzročila pandemija, med države, je poudarila predsednica komisije.

Opozorila je še, da mora biti večletni finančni okvir (MFF) namenjen tudi pogledu v prihodnost. "Kmalu bodo odkrili cepivo za novi koronavirus, a za podnebne spremembe ni cepiva," je opozorila. Kot je dejala, je najmanj, kar lahko storimo, da vlagamo v prihodnost otrok in ne uporabljamo več starih vzorcev. Moramo zgrabiti priložnost za zeleno prihodnost, je pozvala.

Poslanci so z njo razpravljali, kako v novi večletni finančni okvir vključiti ambiciozni načrt za okrevanje po krizi in spodbuditi trajnostno gospodarstvo EU-ja. O resoluciji v povezavi s tem bo parlament glasoval v četrtek in petek.

Vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber se je zavzel za soodločanje parlamenta o MFF-ju in za to, da bi več pozornosti namenili konkretnim projektom. "Evropa mora mladim vzbuditi upanje," je še dejal.

Vodja liberalcev Dacian Ciolos (Renew) pa je pozval k ponovni oživitvi evropskega gospodarstva, a po novih parametrih. "Naša skupina bo proti vsem poskusom škodovanja MFF-ju," je še pojasnil.

Več poslancev, med njimi Bas Eickhout (Zeleni) je predlagalo, da mora biti načrt za okrevanje gospodarstva prilagojen tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot so delavci, ženske in družine. Številni so tudi opozorili, da ne bi smeli pozabiti na podjetja, predvsem majhna, med katerimi so zaradi krize številna že na kolenih.

Nekateri so poudarjali pomen boja proti podnebnim spremembam, drugi so podprli digitalizacijo in sodobne tehnologije. Več pa se jih je tudi zavzelo, da ne bi smeli pozabiti na tradicionalni del večletnih proračunov Unije, kot sta skupna kmetijska in kohezijska politika.
Slišati je bilo tudi kritike, da komisija ne ponuja nič novega in da gre za prazne besede.