Sveženj, ki ga je predstavila komisija, vključuje predloge za uvedbo zelene knjige o evropskih obveznicah in za strožji nadzor nad proračuni članic Evropske unije. V pričakovanju predlogov so v Evropski uniji v zadnjih dneh večkrat poudarili, da je uvedba skupnih evropskih obveznic, ki jo številni vidijo kot rešitev evropske dolžniške krize, mogoča le ob strožjem nadzoru nad proračunskimi politikami držav z evrom.

Kot je v ponedeljek povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, se je kriza zalezla v osrčje Evrope in slaba ocena razmer ni nobeno presenečenje. "Letna ocena rasti ne bo pozitivna, številnih obljub, ki smo jih dali lani, nismo uresničili. Če bo treba, bomo za krepitev gospodarskega upravljanja podprli tudi spremembe pogodb," je povedal Barroso.

Del svežnja ukrepov je letni pregled rasti v Evropski uniji, s katerim komisija vsako leto zažene evropski semester. Ta predvideva cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik ter strukturnih reform med članicami Unije, ter opredeli prioritete za spodbujanje rasti v naslednjem letu.

Bo komisija lahko izvajala nadzor nad proračuni držav članic?
V tem kontekstu je Evropska komisija predlagala, da bi dobila pooblastila, da bo lahko predlagala dopolnila k proračunom držav članic s presežnimi javnofinančnimi primanjkljaji, te pa bo pozvala, naj se v ustavi ali v zakonu zavežejo k uravnoteženemu proračunu in upoštevajo neodvisni fiskalni svet. Kot je iz Bruslja za Radio Slovenija poročala Erika Štular, ima komisija pri tem načelno podporo nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

"Z gospo Merklovo bova v kratkem pripravila predloge za spremembe pogodb, s katerimi bomo preprečili prevelike razlike med državami pri proračunskih, gospodarskih in davčnih zavezah," je povedal Sarkozy.

Merklova odločno proti evrskim obveznicam
Manj navdušenja med državami članicami so požele napovedi komisije glede možnosti za uvedbo evrskih obveznic. Čeprav jih je komisija poimenovala "obveznice za stabilnost", Nemčije, ki se še vedno zadolžuje poceni in brez težav, ni prepričala. Kanclerka Merklova tako vztraja, da bi skupna odgovornost za dolgove držav v nevarnosti lahko pomenila, da bodo imele ranljive članice z njimi manj spodbud za varčevanje ter da evrske obveznice ne bodo rešile krize in da zdaj ni pravi čas za ta pogovor.

Evropska komisija ob tem dodaja, da bi evrske obveznice lahko ustavile spiralo dvigovanja cene denarja za ranljive države in omejile špekulativne napade nanje. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob tem opozoril, da kakršne koli bi evropske obveznice bile, bi moral njihovo uvedbo spremljati poostren nadzor nad fiskalnimi politikami v državah članicah.

Skladnost ukrepov in instrumentov za zaščito evra
Pomemben del predlogov je tudi pravna podlaga, ki bo zagotovila skladnost med "šestercem" - svežnjem šestih zakonodajnih predlogov za zaostritev javnofinančne discipline in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji - ter instrumenti za zaščito evra (EFSF in ESM). Nekateri od teh predlogov bodo predvidevali tudi spremembo Lizbonske pogodbe.