Izjemna izguba zaupanja vpliva na vlaganja in porabo, slabi svetovno rast in zavira izvoz, nujna fiskalna konsolidacija pa obremenjuje domače povpraševanje, pojasnjuje komisija. Ob tem območju evra za prihodnje leto napoveduje 0,5-odstotno rast, za leto 2013 1,3-odstotno, za letos pa jo je popravila z 1,6 na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Slaba slika
Celotnemu EU-ju je Komisija za prihodnje leto napovedala 0,6-odstotno rast, za leto 2013 1,5-odstotno, ocene za letos pa je z 1,7 znižala na 1,6 odstotka BDP-ja. Za Grčijo in Portugalsko je napoved slaba - krčenje gospodarske dejavnosti.

Grški BDP naj bi se tako letos zmanjšal za 5,5, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka. Portugalski BDP bo letos po napovedih Komisije manjši za 1,9, prihodnje leto pa za tri odstotke. Grški javni dolg naj bi v prihodnjih dveh letih zrasel na skoraj 200 odstotkov BDP-ja, napoveduje Komisija, letos pa naj bi znašal 162,8 odstotka BDP-ja.

Tudi javnofinančni primanjkljaj Grčije naj bi bil večji, kot je bilo načrtovano. Letos naj bi znašal 8,9 odstotka BDP-ja, prihodnje leto sedem odstotkov, v letu 2013 pa 6,8 odstotka BDP-ja.

Javne finance v območju evra v razsulu
Območju evra je Komisija za prihodnje leto napovedala javni dolg v višini 90,4 odstotka BDP-ja, za leto 2013 pa v višini 90,9 odstotka BDP-ja. Članice območje evra naj bi prihodnje leto v povprečju imele 3,4-odstotni javnofinančni primanjkljaj, leta 2013 pa triodstotnega.

Pakt za stabilnost in rast, ki določa pravila za primanjkljaj in dolg, mejo prvega določa pri 60 odstotkih BDP-ja, mejo drugega pa pri treh odstotkih BDP-ja.

Tudi brezposelnost se v območju evra še vedo giblje okoli 10 odstotkov; največja je v Španiji, okoli 20-odstotna. Inflacija se bo po napovedih komisije znižala. Letos se območju evra napoveduje 2,6-odstotna, za prihodnje leto 1,7-odstotna, za leto 2013 pa 1,6-odstotna inflacija.

Italijanski ukrepi premalo podrobni
Po besedah evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna mora Italija najprej zagotoviti politično stabilnost in sposobnost odločanja, preden se loti ukrepov za zmanjšanje javnega dolga in zagon gospodarstva.
Na vprašanje, ali bo morala tudi Italija zaprositi za pomoč, je Rehn danes odgovoril, da država "zelo kratkoročno" lahko prenese vse večje pritiske finančnih trgov. Čeprav kratkoročen vpliv rasti obrestnih mer na državne obveznice po Rehnovih besedah ni "tako dramatičen", pa bi lahko imela srednjeročno bistven vpliv na rast in gospodarstvo.

Pri tem je poudaril, da napovedani italijanski ukrepi niso podrobno pojasnjeni, kar pomeni precej resno tveganje za njihovo izvedbo, in izrazil pričakovanje, da bo kmalu dobil podrobne odgovore na svoja vprašanja.

Italija bo po navedbah komisije letos imela dolg v višini 120,5 odstotka BDP-ja, prihodnje leto enako, v letu 2013 pa naj bi se ta zmanjšal na 118,7 odstotka.