Kot so sporočili iz urada varuhinje, je ta v petek poslala pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Gre za t. i. strateško pobudo, v okviru katere lahko varuh človekovih pravic morebitne sistemske težave naslovi na upravo EU-ja, ne da bi sprožil uradno preiskavo.

Varuhinja v pismu ob sklicevanju na poročanje spletnega portala Politico piše, da je generalni direktor direktorata komisije za promet Henrik Hololei med letoma 2015 in 2021 večkrat potoval na stroške katarske vlade ali organizacij, ki so ji blizu. To se je dogajalo v času, ko je generalni direktorat sodeloval v pogajanjih o sporazumu o zračnem prometu med EU-jem in Katarjem, ki je bil podpisan 18. oktobra 2021.

Ob tem se po besedah Emily O'Reilly postavljajo legitimna vprašanja o morebitnem neupravičenem vplivu na odločanje EU-ja. Dodala je, da z zaskrbljenostjo gleda na razlago Evropske komisije, da ni bilo konflikta interesov, ker generalni direktor ni bil del pogajalske ekipe.

"Zavezana sem pomagati institucijam in organom EU-ja, da izboljšajo izhodišča na področju odgovornosti, preglednosti in etike. Močan etični sistem mora biti del vseh institucij in organov EU-ja," je še zapisala.

Zato je na komisijo naslovila več vprašanj. Med drugim jo zanima, kako je obravnavala zahtevke generalnega direktorja, pristojnega za promet, za službene poti. Sprašuje tudi, kako komisija zagotavlja, da njeni generalni direktorji javno objavljajo informacije o vseh srečanjih, ki jih imajo s predstavniki interesov.

Poleg tega varuhinja poziva komisijo, naj poda podrobnosti o vseh potnih in drugih stroških, ki jih je od leta 2021 komisarjem in visokim uradnikom krila tretja stran.

Med vprašanji pa je še, kakšne spremembe predlaga na področju odobravanja službenih poti, ki jih plača tretja stran. Komisija ima tri mesece časa za odgovore.

Bruselj vztraja pri skladnosti s pravili

Na komisiji so danes zagotovili, da bodo na vprašanja odgovorili do roka. Glede Hololeijevih službenih poti so pojasnili, da so bile vse v skladu s tedaj veljavnimi pravili.

Ta določajo, da oceno o morebitnem konfliktu interesov, če službeno pot financira tretja stran, poda generalni direktor. Če je v dvomih, se lahko posvetuje s politično ravnjo komisije. Oceno za svojo pot je tako podal Hololei sam, je pojasnil tiskovni predstavnik komisije Balazs Ujvari. Pokazala je, da ni šlo za konflikt interesov.

Govorka komisije Dana Spinant je ob tem poudarila, da komisija posodablja smernice glede službenih poti. Med drugim namerava zaostriti pravila glede misij, ki jih plača tretja stran. Zaostritev pravil gre v smeri, da bi lahko pot tretja stran plačala samo, če bi šlo za organizacije, kot so Združeni narodi, G7 in G20, je povedala. O tem bodo kmalu obvestili generalne direktorate in jih pozvali, naj jih takoj začnejo upoštevati.

Spremembe pravil je sicer komisija napovedala zaradi afere, v okviru katere naj bi Katar, pa tudi Maroko s podkupovanjem skušala vplivati na odločitve Evropskega parlamenta. V okviru preiskave afere so belgijske oblasti pridržale več evropskih poslancev in njihovih sodelavcev, med njimi zdaj že nekdanjo podpredsednico parlamenta Evo Kaili.