javnih financ.

Komisija je obravnavala prejšnji mesec prekinjeno točko o neučinkovitosti črpanja EU-sredstev in o prihodnji finančni perspektivi za obdobje 2014-2020. Takrat so od vlade zahtevali podrobnejše podatke in konkretne odgovore na vprašanja, ki so jih dobili 14. novembra, je pojasnil predsednik komisije Andrej Vizjak, sicer član SDS-a.

Dodal je, da komisija ocenjuje, da obstaja visoko tveganje, da se razpoložljiva sredstva ne bodo v celoti počrpala, priprava strateških dokumentov pa za zdaj kaže, da bo črpanje neučinkovito tudi v perspektivi 2014-2020.

Lahko bi ustvarili 60.000 delovnih mest
Gospodarski minister v odstopu Stanko Stepišnik je pojasnil, da želijo v prihodnji finančni perspektivi popraviti vse, kar so se naučili iz zdajšnje - odpraviti želijo administrativne vire in vplivati na regije, da izdelajo multiplikativne projekte, ki bi vplivali na rast delovnih mest. V finančni perspektivi 2014-2020 se lahko ustvari okoli 60.000 delovnih mest, če bo denar usmerjen pravilno, je ocenil Stepišnik.

Ob tem je poudaril, da bi imeli en operativni program za tako vzhodno kot zahodno regijo. Meni tudi, da jim bo na podlagi akcijskega načrta uspelo počrpati maksimalen del evropskih sredstev iz aktualne perspektive.

Med razpravo je Ljudmila Novak (NSi) opozorila, da bi bilo treba v porabo in uporabo evropskega denarja usmeriti več energije. Janez Ribič (SLS) pa je dejal, da se bo nove finančne perspektive treba lotiti na drugačen način: "Vsi za eno mizo - levi, desni, zgornji, spodnji - in najti skupno besedo ter vključiti ekipo ljudi, ki res obvladajo stvari."

Treba se je usesti za skupno mizo in zadeve izboljšati
Tudi predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije Ivan Žagar je med drugim povedal, da bi se bilo ob sprejemanju ukrepov v okviru finančne perspektive in evropskih sredstev treba usesti za skupno mizo. Stepišnik je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi črpanja evropskih sredstev in se strinjal z opozorili večine članov komisije, da se bo partnerski odnos moral izboljšati.

Na koncu je komisija s štirimi glasovi za in dvema proti sprejela tri sklepe. Z njimi je med drugim pozvala vlado in pristojna ministrstva, naj izvedejo vse mogoče dejavnosti, da Slovenija počrpa čim več evropskih sredstev iz zdajšnje finančne perspektive.

Poenostavijo naj sistem
Prav tako poziva vlado, naj pri nadaljnjih dejavnostih za pripravo na prihodnjo finančno perspektivo partnersko sodeluje z regionalno ravnjo in gospodarstvom. Priprave strateških dokumentov namreč po oceni komisije ne nakazujejo, da se bodo sredstva v prihodnje črpala učinkoviteje kot zdaj. Vlado in pristojna ministrstva je komisija pozvala še, naj pri pripravi na finančno perspektivo 2014-2020 dosledno upošteva priporočila računskega sodišča v revizijskem poročilu o poenostavitvi sistema izvajanja evropske kohezijske politike z julija letos.