Evropska unija oz. obrambni ministri držav članic so v Bruslju uslišali prošnjo Francije za pomoč v skladu s členom 42.7 Pogodbe EU-ja oziroma klavzule o vzajemni obrambi, ki predvideva pomoč držav Unije članici, ki je žrtev oboroženega napada na svojem ozemlju.

Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je zaprosil članice EU-ja za pomoč v francoskih vojaških operacijah v tujini in v boju proti skrajni skupini Islamska država. Toda kaj aktivacija omenjene klavzule dejansko pomeni za Evropsko unijo in njene članice?

"Konkretno ne pomeni nič, gre za simbolno dejanje," pravi obramboslovec Anton Bebler. Podobna je po njegovem mnenju tudi vloga 5. člen Ustanovne listine Nata, ki je imel pomembnejšo vlogo v hladni vojni oz. je imel za meddržavne spopade, ne pa za nekonvencionalne teroristične napade. Članice Nata so 5. člen aktivirale le enkrat v zgodovini, in sicer po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001, čeprav si ZDA tega niti niso izrecno želele. Zgodilo pa se pravzaprav ni nič pretresljivega.

"Države so se odločile za kolektivno obrambo po načelu Vsi za enega, eden za vse, če se nekoliko romantično izrazim," o aktivaciji klavzule o vzajemni obrambi meni obramboslovec in analitik Klemen Grošelj. EU ima v svoji pogodbi tudi konkretnejšo solidarnostno klavzulo oz. 222. člen, ki predvideva skupno delovanje v duhu solidarnosti v primeru terorističnega napada na članico ali če je članica žrtev katastrofe, ki jo povzročita narava ali človeški dejavnik. Omenjena klavzula je tudi bližje 5. členu zveze Nato.

"Gre za politično sporočilo o enotnosti, solidarnosti in podpori Franciji v težkih trenutkih. Kako se bo to konkretiziralo, bo odvisno od neke širše mednarodne in geopolitične dinamike," pravi Grošelj in dodaja, da je intenziviranje napadov odvisno od morebitnega nastanka neke širše koalicije med ključnima igralcema, ki sta vpletena v sirsko zgodbo, ZDA in Rusijo, ter lokalnimi igralci, kot so Savdska Arabija, Iran … Vendar ne Rusija ne ZDA se ne zavzemajo za sodelovanje v kopenskih operacijah.

"Ameriški predsednik Barack Obama je nakazal, da bi bilo pošiljanje ameriških kopenskih sil v Sirijo napaka. Najbrž bomo videli večje število letalskih operacij, seznam tarč se bo razširil, več bo napadov tudi po gospodarski infrastrukturi. EU pa bo skušal izboljšati sistem obrambe in med državami članicami vzpostaviti mehanizme obrambe. To bo bolj obrambni pristop in večina dejavnosti bo namenjena notranjim ukrepom, kot sta krepitev obveščevalnega sodelovanja in večji nadzor nad bojevniki, ki se vračajo iz Sirije in Iraka," pravi Grošelj.

Ali je med ukrepi, ki bi jih lahko sprejel EU, tudi možnost ukinitve schengenskega režima? "To bi bil prehud politični poraz EU-ja. Morda se bodo spremenila pravila igre in se bo okrepil skupen nadzor nad zunanjimi mejami EU-ja. Recimo s formiranjem nekakšnega Frontexa, ki bo imel lastne varnostne strukture. Vendar je tu vprašanje, ali bo šok po napadih v Parizu pripeljal do tega, da bodo države na zunanjih mejah pripravljen prepustiti del suverenosti na svojih zunanjih mejah Frontexu ali kakšni drugi agenciji EU-ja," še poudarja.