Kljub temu pa ima Evropska unija zaradi svoje široke integrativne narave na področjih socialnih zadev, regionalizma, pravosodja, financ, politike in gospodarstva posebno naravo, zato jo pogosto opisujemo kot sui generis subjekt v mednarodni skupnosti.

Danes ima Evropska unija 15 držav članic s skupaj 372 milijoni prebivalcev, kar jo uvršča med največja in najpomembnejša gospodarstva sveta. Današnji obseg je v polstoletni zgodovini dosegla postopno. Ustanovne članice Unije iz leta 1951 so bile namreč le Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. V štirih dosedanjih širitvah so se jim nato pridružile še:

Prvega maja 2004 se ji bodo v peti širitvi, imenovani tudi širitvi na vzhod, pridružile še Slovenija, Slovaška, Češka, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Madžarska, Ciper in Malta. Status države kandidatke imajo še Turčija, Romunija in Bolgarija. Slednji naj bi se Uniji pridružili leta 2007 (pogoj za to je uspešno končanje pristopnih pogajanj), medtem ko Turčija za začetek pogajanj še ni dobila zelene luči. Prošnjo za članstvo je oddala tudi Hrvaška.

Zanimivo je, da je bila Norveška le korak stran od vstopa v Evropsko unijo – to dejanje so volivci potem preprečili na referendumu, Grenlandija pa je leta 1986 iz Evropske unije izstopila. Pravni akti EU-ja sicer še ne opredeljujejo možnosti izstopa, vendar Grenlandski primer kaže, da je to mogoče storiti. To je bil edini primer izstopa iz EU-ja doslej.

Simboli združene Evrope
Evropska unija ima tri skupne simbole. To so zastava, himna in dan Evrope. Med simbole evropskega povezovanja lahko uvrščamo tudi skupen denar – evro.

Zastava z dvanajstimi zlato-rumenimi zvezdami v krogu na modri podlagi ponazarja prispodobi popolnosti, krog pa je simbol povezanosti in nerazdružljivosti. Dvanajst zvezd je do četrte širitve sicer ponazarjalo tudi dvanajst držav članic, vendar ohranitev zastave tudi po razširitvi na petnajsterico kaže, da zvezdice na zastavi s številom članic nimajo nič opraviti. Po navedbah vladnega urada za informiranje naj bi bil pomen številke 12 višji: bila naj bi prispodoba popolnosti (12 mesecev, 12 dnevnih in nočnih ur, dvanajst apostolov, dvanajst Heraklejevih del).

Od leta 1972 je himna Evropske unije zaključni del Beethovnove 9. simfonije, imenovane Oda radosti. Za dan Evrope pa je bil razglašen 9. maj, saj je na ta dan leta 1950 francoski zunanji minister Robert Schuman postavil temelje današnji petnajsterici (več o tem v poglavju o zgodovini).

Svoboda gibanja ljudi, blaga, kapitala
Na skupnem trgu Unije se vsako leto ustvari za več kot šest tisoč milijard dolarjev blaga in storitev. Takšen obseg ne bi bil možen brez temeljnega načela delovanja Evropske unije – načela prostega trga znotraj držav članic, kjer se delovna sila in blago lahko gibljejo brez omejitev. Ena glavnih privlačnosti Unije je namreč prav to: svobodno gibanje ljudi (zaposlovanje v drugi državi brez ovir), blaga (ni carin), kapitala in storitev. Poleg tega Evropska unija financira programe na področju skupnih interesov držav članic.

Več uradnih jezikov
Unija trenutno pozna enajst uradnih jezikov: angleškega, danskega, finskega, francoskega, grškega, italijanskega, nemškega, nizozemskega, portugalskega, španskega in švedskega. Uganili ste – po vstopu bo tudi slovenščina postala uradni jezik Unije. To pomeni, da bodo vsi dokumenti Unijinega administrativnega aparata na voljo v domačem jeziku, razprave v evropskih institucijah pa se bodo simultano prevajale v slovenščino.

Načela delovanja in institucije
Administrativna središča Unije so v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu, specializirane skupne ustanove pa tudi v drugih državah članicah. Delovanje Evropske unije sicer temelji na treh stebrih:

1. STEBER – Evropska skupnost (ekonomska in monetarna unija)
2. STEBER – skupna zunanja in varnostna politika
3. STEBER – sodelovanje pri pravosodju in notranjih zadevah

Za uspešno delovanje stebrov skrbijo evropske institucije, ki pa jih ne moremo tradicionalno deliti na tri veje oblasti (zakonodajna, izvršna in sodna), saj Evropska unija za zdaj na primer nima niti klasične vlade. Te institucije so:

• Evropska komisija
• Svet Evropske unije
• Evropski parlament (ima kar dve zgradbi: v Bruslju in Strasbourgu)
• Evropsko sodišče
• Računsko sodišče

Evropski parlament sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (pred širitvijo 626, po njej pa 732, med njimi sedem iz Slovenije). Ta institucija ima zakonodajno vlogo (sprejema zakone), s pristojnostmi pri sprejemanju proračuna, poleg tega pa tudi vrši nadzor in oblikuje politiko. Zaslišuje in potrjuje predsednika in člane Evropske komisije.

Svet EU-ja (imenovan tudi svet ministrov) sprejema odločitve in usklajuje ekonomske politike. Sestavlja ga po en predstavnik posamezne države iz vrst ministrov. Vsaka država članica po rotacijskem sistemu za šest mesecev predsedovanje temu organu.

Evropsko sodišče zagotavlja spoštovanje evropskih predpisov in skrbi za enotno razlago evropskega pravnega reda. Po širitvi bo imela vsaka članica po enega sodnika s šestletnim mandatom.

Računsko sodišče pa opravlja nadzor proračuna Unije in njenih teles. Za delovanje EU-ja poleg omenjenih institucij skrbijo še Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropska investicijska banka, Evropska centralna banka in Evropski varuh človekovih pravic.

Evropska komisija je po pristojnostih še najbolj podobna vladi. Je namreč varuh pogodb, pripravlja predloge zakonov, nadzoruje izvajanje zakonodaje in proračunske politike. Ima svojega predsednika in komisarje, ki so pristojni za posamezna področja (npr. zunanja politika, kmetijstvo …). Po širitvi EU-ja na vzhod bo vsaka država imela svojega komisarja.

Financiranje EU-ja
Od leta 1970 Evropska unija sama, s sistemom virov lastnih sredstev, nadzoruje svoja sredstva financiranja. To skupnosti daje neodvisnost od prispevkov držav članic. Glavni prihodki EU-ja obsegajo kmetijske dajatve, carine in DDV. Dodatni finančni vir pa predstavljajo doplačila članic, ki se računajo v sorazmerju z njihovimi BDP-ji. V letu 2002 je proračun EU-ja znašal 95 milijard evrov. 90 odstotkov zbranih proračunskih sredstev se sicer porazdeli državam članicam. Od tega je kar 45 odstotkov odhodkov namenjeno področju kmetijstva, celotnemu administrativnemu aparatu pa le pet odstotkov.

• Čebulnar, Alenka in Grahek, Urška (ur.). 2000. Slovenija v Evropski uniji? Ljubljana: Urad vlade za informiranje
• European union (https://europa.eu.int)