Ukrep začne veljati v četrtek in evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je pojasnil, da bo do 6. avgusta dajatev 11,8-odstotna, nato pa se bo zvišala na 47,6 odstotka. Po njegovih besedah je takšna raven dajatev potrebna za odpravo škode, ki jo ravnanje kitajskih proizvajalcev solarnih plošč povzroča evropski industriji.

"To ni protekcionizem," je poudaril De Gucht in dodal, da so se za ta ukrep odločili zaradi dampinga, ker kitajski proizvajalci svoje izdelke v Evropski uniji prodajajo prepoceni, pod tržno vrednostjo proizvoda oziroma pod proizvodno ceno, ter s tem kršijo evropska pravila in škodijo evropskemu gospodarstvu.

Potem ko se je več kot 20 evropskih proizvajalcev, ki skupaj predstavljajo več kot četrtino proizvodnje solarnih plošč v EU-ju in so se poimenovali EU ProSun, pritožilo, je Evropska komisija septembra lani uvedla protidampinško preiskavo uvoza solarnih plošč in njihovih sestavnih delov iz Kitajske.

De Gucht je napovedal, da so v Bruslju pripravljeni nadaljevati pogajanja s kitajsko stranjo o "prijateljski rešitvi", ki bi omogočila opustitev sankcij. Takšna rešitev mora vključevati opredelitev ustrezne cene in obsega kitajskega izvoza, tako da se odpravi škoda za evropsko industrijo.

Z uvedbo postopne dajatve je evropska stran po njegovih besedah pokazala, da je pripravljena na kompromis. "Okno priložnosti je odprto, a lahko se tudi zapre. Samodejno se bo zaprlo v 60 dneh," je pojasnil.

"Olajšanje"
Uvedba konkretnih ukrepov proti kitajskemu dampingu, ki je zahteval na tisoče delovnih mest in zaprtje več kot 60 tovarn v evropski solarni industriji, je "olajšanje", so pri EU ProSunu zapisali v sporočilu za javnost po odločitvi Bruslja.

Ob tem so pozdravili pogajanja s Kitajsko, ki mora po njihovem mnenju zdaj predlagati, kako bo odpravila damping. Če Peking tega ne bo storil, bo decembra uvedbo petletnih dajatev podprlo veliko več članic Unije, kot jih je prejšnji teden podprlo začasne dajatve, menijo v združenju.

Kitajska je ključen trg za evropske izvoznike in druga največja trgovinska partnerica EU-ja. EU pa je za Kitajsko največji izvozni trg. Približno 80 odstotkov kitajskega izvoza konča v članicah Unije.

Kitajska je tudi največja svetovna proizvajalka solarnih plošč, s katerimi izkoriščamo sončno energijo. Proizvede približno 65 odstotkov vseh solarnih plošč na svetu.

Poleg tega je ta primer za Evropsko komisijo sploh največji trgovinski primer te vrste, saj so Kitajci leta 2011 v EU izvozili za 21 milijard evrov solarnih plošč. Evropa sicer predstavlja okoli tri četrtine svetovnega fotovoltaičnega trga.

Težava prepoceni solarnih plošč iz Kitajske je osvetlila razkol v EU-ju glede odnosov s to azijsko velesilo - tako med članicami in institucijami kot med samimi članicami. V recesiji, ko tako podjetja kot države iščejo vsako priložnost, da napolnijo svoje blagajne, iskanje kompromisov ne bo preprosto.

Solarne plošče so razdelile tudi Slovenijo. Slovenska politika je glasovala proti uvedbi dajatev. To so podprla nekatera slovenska podjetja, ki se zavzemajo za konkurenčno in dostopno sončno energiji. V slovenskem proizvajalcu fotonapetostnih modulov, skupini Bisol Group, pa so bili ogorčeni, češ da gre za "veleizdajo".

AFASE razočaran nad odločitvijo Bruslja
Mednarodno združenje energetskih podjetij AFASE je izrazilo obžalovanje, da Evropska komisija ni upoštevala mnenja 18 od 27 držav članic, ki so glasovale proti uvedbi dajatev na podlagi vseh informacij, ki so jim bile na voljo. Čeprav so predhodne dajatve za prva dva meseca nižje od pričakovanj, AFASE poudarja, da lahko vsaka uvedba dajatev močno vpliva na evropsko solarno industrijo.

Kot so še sporočili iz združenja AFASE, raziskovalni inštitut Prognos opozarja, da bi 20-odstotne dajatve evropsko gospodarstvo stale 175.000 delovnih mest in 18,4 milijarde evrov dodane vrednosti v prihodnjih treh letih.

"Vodilno podjetje za svetovne trge in ekonomske informacije IHS sporoča, da bi 45-odstotne dajatve zmanjšale nemški trg za skoraj 25 odstotkov vseh zmogljivosti, nameščenih v Nemčiji leta 2012," so še zapisali v AFASU in dodali, da dajatve prav tako nasprotujejo politiki EU-ja, ki želi spodbujati rast trga obnovljivih virov energije, da bi dosegli ambiciozne cilje EU-ja za leto 2020.

Direktor podjetja Plan-net Solar Marko Femc meni, da odločitev pušča malo manevrskega prostora, le dva meseca, da Kitajska in EU dosežeta sporazum. "Moramo se zavedati, da trenutna ekonomska situacija ne pušča prostora za zvišanje cen. Zato bodo tudi 11-odstotne dajatve vplivale na večino evropskih solarnih projektov in resno vplivale na fotovoltaično industrijo v EU-ju," je še dodal.