Ministri so se dogovorili za podaljšanje sankcij proti posameznikom, za pripravo razširitve kazenskega seznama z novimi imeni in izrazili pripravljenost na nadaljnje ukrepanje, je po zasedanju povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini.

Pri prvem ukrepu gre za polletno podaljšanje sankcij proti posameznikom, odgovornim za spodkopavanje neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v unijo, uvedenih marca lani po priključitvi Krima Rusiji.

Pri drugi odločitvi gre za poziv pristojnim službam, naj v enem tednu pripravijo predloge za razširitev kazenskega seznama, na katerem je zdaj 132 posameznikov in 28 pravnih oseb, s ciljem odločitve o razširitvi seznama z novimi imeni na naslednjem zasedanju 9. februarja.

Pri tretji odločitvi gre za poziv k nadaljevanju priprav za ustrezno ukrepanje, tudi z novimi gospodarskimi sankcijami, če se bodo razmere v Ukrajini še zaostrovale. Za krepitev gospodarskih sankcij naj bi se najodločneje zavzemale Poljska, baltske države in Velika Britanija.

Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je dejal, da nadaljnje gospodarske sankcije ne bi bile učinkovite zaradi slabih gospodarskih razmer v Rusiji. A ob tem ni izključil možnosti odločitve o krepitvi gospodarskih sankcij na vrhu EU-ja, če se bodo razmere slabšale.

EU z zaostritvijo sankcij krepi pritisk na Rusijo, a manj odločno, kot je bilo sprva zastavljeno, pravijo viri pri EU-ju. Del sklepov, ki se nanaša na nadaljnje ukrepanje, se je namreč nekoliko razvodenel, prav tako sprva ni bila predvidena odločitev zunanjih ministrov o razširitvi seznama v februarju.

Grčija bi rada preprečila razkol
Mogherinijeva je po zasedanju izpostavila, da EU ostaja enoten glede odnosa do Rusije. Enotnost je v preteklih dneh postavljala pod vprašaj nova grška vlada Aleksisa Ciprasa, ki je izražala pomisleke glede začrtane evropske politike do Rusije.

Mogherinijeva je pristop novega grškega zunanjega ministra Nikosa Kocjasa opisala kot izjemno konstruktiven in predan ohranitvi enotnosti. Poudarila je tudi, da je v tesnih stikih tako s Ciprasom kot s Kocjasom.

Tudi Erjavec je dejal, da je bil novi grški minister v razpravi zelo konstruktiven. Izjave grške vlade v preteklih dneh o zadržanosti do evropske politike do Rusije pa je pripisal evforiji po zmagi na volitvah.

Pred prihodom na zasedanje je Kocjas dejal, da si Grčija prizadeva za mir v Ukrajini ter preprečitev razkola med Evropsko unijo in Rusijo.

Bruselj zanikal očitke glede posvetovanja
Cipras je protestiral, ker naj se EU ne bi posvetoval z novo grško vlado glede torkove izjave, v kateri so voditelji članic Rusiji zaradi ukrajinske krize zagrozili z dodatnimi sankcijami. V Bruslju so te očitke zanikali.

EU je doslej zaradi nespoštovanja neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja kaznoval 132 posameznikov in 28 pravnih oseb.

Prvi sveženj gospodarskih sankcij, ki je začel veljati avgusta lani, vključuje omejitev dostopa ruskih bank v državni lasti do evropskih kapitalskih trgov in embargo na orožje. Drugi sveženj, uveden septembra lani, pa vključuje prepoved zadolževanja ruskih energetskih in obrambnih podjetij na evropskih trgih ter prepoved izdajanja posojil ruskim bankam.