Po njenih besedah mora Evropa kot celota ukrepati. Ob tem je Merklova napovedala, da bo prihodnji mesec nemška vlada predstavila celovit načrt za spopadanje z navalom beguncev na Nemčijo.

"Države si morajo deliti odgovornost za begunce. Univerzalne državljanske pravice so bile doslej tesno povezane z Evropo in njeno zgodovino. To je eno izmed temeljnih načel Evropske unije," je poudarila nemška kanclerka.

"Če bo Evropa neuspešna pri vprašanju beguncev ter bo vez med Evropo in univerzalnimi državljanskimi pravicami prekinjena, to več ne bo Evropa, kot smo si jo zamislili," je opozorila kanclerka.

A Merklova je prepričana, da bo Evropa premagala ta izziv, tako kot je na primer obvladala finančno krizo iz leta 2008. Tudi za Nemčijo je zatrdila, da je gospodarsko in politično dovolj močna za premagovanje migrantskih pritiskov. Po njenih besedah mora Nemčija zdaj zgraditi več zatočišč za begunce in izuriti več učiteljev nemškega jezika. Čeprav je nemška "temeljitost odlična, zdaj potrebujemo nemško fleksibilnost", je še pozvala Merklova.

Nemčija naj bi po ocenah vlade letos sprejela kar 800.000 prosilcev za azil, kar je štirikrat več kot lani in več, kot jih sprejme katera koli druga članica EU-ja. Naval migrantov Nemčijo močno bremeni in zahteva okrepljen odziv. Zato je Merklova danes razkrila, da bo njena vlada 24. septembra predstavila sveženj ukrepov za spopadanje z migrantsko krizo.

Merklova je še poudarila, da Nemčija potrebuje novo zakonodajo glede priseljevanja, da bi zapolnila luknje v svoji delovni sili. Nova zakonodaja za priseljevanje je tako "v interesu Nemčije", je zatrdila.

Izredni vrh ministrov
Po številnih pozivih in pritiskih z vseh strani so se članice Evropske unije dogovorile za izredno zasedanje ministrov za notranje zadeve, namenjeno iskanju rešitev za begunsko krizo.

Zasedanje, kjer naj bi ocenili izredne razmere in dosedanje ukrepe v spopadanju s krizo ter razpravljali o načrtu za nadaljnje delo s poudarkom na politiki vračanja pribežnikov, mednarodnem sodelovanju ter preiskovanju in preprečevanju tihotapljenja migrantov, bo potekalo 14. septembra v Bruslju. Kot je v nedeljo pozno zvečer sporočilo luksemburško predsedstvo Uniji, so "razmere glede migrantov v Evropski uniji in zunaj nje dosegle nepredstavljive razsežnosti", zato je sestanek več kot potreben.

Sestanek so, kot je za Radio Slovenija iz Bruslja poročala Erika Štular, zahtevali nemški, francoski in britanski notranji ministri Bernard Cazeneuve, Thomas de Maiziere in Theresa May ter pozvali k takojšnji vzpostavitvi sprejemnih centrov za registracijo pribežnikov v Italiji in Grčiji ter skupnega evropskega seznama varnih držav, kamor bi bilo pribežnike dopustno vračati.

Samo zadnji mesec je meje Evropske unije doseglo že več kot 107.500 pribežnikov, prejšnji teden pa se je zapisal tudi v črno statistiko, saj so v tovornjaku, ki so ga ustavili v Avstriji, našli 71 trupel migrantov, med prečkanjem Sredozemskega morja pa jih je utonilo več sto.

Med državami, deležnimi kritik, tudi Slovenija
V Evropski uniji še vedno potekajo tudi razprave, koliko beguncev bi lahko posamezna država sprejela. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je nasprotnicam uvedbe kvot za porazdelitev prosilcev za azil po Uniji očital, da igrajo sramotno igro. Kot je poročala Štularjeva, so največja tarča kritik predvsem nekatere vzhodne članice Unije, med državami, ki so pripravljene sprejeti občutno manj ljudi od predlaganega števila, pa so omenili tudi Slovenijo.

Tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius je ravnanje nekaterih vzhodnih držav označil kot škandalozno, ob tem pa je izpostavil prav v nedeljo predčasno dokončano žičnato ograjo na Madžarskem, ki je po njegovem mnenju v nasprotju s skupnimi evropskimi vrednotami. A so, medtem ko so v Franciji kritični do Madžarske, trdnejše ograje, okrepljene policijske patrulje s psi in nadzorne sisteme v dogovoru z Britanci postavili tudi v francoskem pristaniškem mestu Calais, da bi migrantom preprečili pot čez Rokavski preliv.

Evropska komisija na ogled najbolj izpostavljenih držav
Sicer pa je danes obiske v državah, ki so v begunski krizi najbolj izpostavljene, v Franciji, Grčiji, Avstriji in Nemčiji, začela tudi Evropska komisija. Najprej si bodo varnostni sistem v Eurotunelu in dnevni center za migrante v Calaisu skupaj ogledali francoski premier Manuel Valls in podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans ter pristojna minister oz. komisar.