Skupina, v kateri so večinoma Sirci, je mejo prečkala na delu, kjer Madžarska še ni postavila ograje, v bližini vasi Rozske, kjer poteka čezmejna železniška proga. Prestregli so jih madžarski policisti in jih pospremili v najbližji center za registracijo beguncev.

Madžarska hiti s postavljanjem zidu
Skupina je na madžarska tla stopila le nekaj dni pred rokom, ki ga je Madžarska postavila za dokončanje zloglasne ograje na meji s Srbijo, s katero želi zajeziti tok migrantov. Ta se izteče 31. avgusta. Hkrati pa na Madžarskem že za september napovedujejo zaostritev zakonodaje, s katero bodo kriminalizirali nezakonito prečkanje meje in poskuse premagovanja ograje.

V Beograd je v noči z nedelje na ponedeljek sicer prispelo kar 70 avtobusov z migranti in begunci, ki so v preteklih dneh prečkali grško-makedonsko mejo in nato vstopili v Srbijo, poročajo beograjski spletni mediji. Agencija ZN-a za begunce (UNHCR) pa je poročala, da je pretekli konec tedna, ko je Makedonija sprostila blokado na meji z Grčijo, v Srbijo prispelo več kot 7.000 ljudi.

"Zadnji razvoj dogodkov v Makedoniji je vodil do prenatrpanosti in zdaj imamo desettisoče beguncev, ki so iz Makedonije prispeli v Srbijo," je povedal lokalni predstavnik UNHCR-ja Davor Rako. Predstavniki Rdečega križa v sprejemnem centru v Preševu na jugu Srbije so opozorili, da imajo vode in hrane dovolj le še za en dan, zato pozivajo k pomoči. Po uradnih podatkih Srbija vsakodnevno porabi 15.000 evrov samo za servisiranje najpomembnejših potreb migrantov - za vodo, hrano in osnovno higieno.

Je Slovenija pripravljena na begunce in migrante?
Po besedah obramboslovca Klemna Grošlja pa bi bila lahko tudi Slovenija, in to že v tednu dni, soočena s prvim valom beguncev, ki prek Makedonije in Srbije potujejo v EU. Ocenil je, da se bo naša država soočila s precej višjim številom beguncev, kot je trenutna ocena vlade, ki znaša okoli 1.000 ljudi. Za večino bo Slovenija sicer le tranzitna država, nekateri pa bodo tudi ostali, je prepričan.

Kdaj bo migrantski val dejansko dosegel slovensko mejo, je sicer odvisno od ravnanja sosednjih držav, to je Hrvaške in Srbije, ter od ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska, je še dejal Grošelj in dodal, da "če bo ta zid popolnoma neprepusten, se bodo migracije preusmerile na Hrvaško, ki je že dala vedeti, da migrantov ne bo zavračala, in da jih bo skušala čim prej poslati naprej".

Kot prva članica schengenskega prostora bo morala Slovenija na meji vzpostaviti konkretne mehanizme, predvsem z vidika nastanitvenih kapacitet, kar pomeni, da bo treba v skrajnem primeru postaviti begunsko taborišče. "Druge možnosti ne bo," je še dejal Grošelj.