Po telefonski anketi Dela bi SDS dobil 26,7 odstotka glasov, Verjamem Igorja Šoltesa 19,1 odstotka, SLS in NSi 15,2 odstotka. Na četrtem mestu sta izenačena SD in Združena levica s 5,6 odstotka, sledijo izenačeni SNS (4,6 odstotka), DeSUS (4,6 odstotka) in Sanjska služba (4,6 odstotka), nato pa Konkretno Jelka Kacina (4,1 odstotka), PS (3,5 odstotka, Piratska stranka (2 odstotka); Zeleni Slovenije (1,5 odstotka, Zares (1 odstotek), Državljanska lista in Slovenski narod pa so pristali pri ničli.

Glede na te izide ankete bi SDS dobil tri mandate, Verjamem in skupna lista NSi in SLS pa po dva. Druge liste so precej izenačene in ni mogoče napovedati, ali bodo dobile dovolj veliko podporo za osvojitev mandata.

Presenečenja so verjetna, saj se veliko ljudi še ni odločilo, za koga bi glasovali. Od tistih, ki so odgovorili, da se bodo zagotovo udeležili volitev, jih je namreč kar petina takih, ki še ne vedo, komu bodo dali glas. Mogoč je prehod glasov na levici in na desnici.

Večer: Za SDS-om SLS in NSi ter SD
Tudi zadnja javnomnenjska anketa Večera kaže na prepričljivo zmago SDS na nedeljskih evropskih volitvah, volilo bi jih 30,7 odstotka vprašanih. Skupna lista NSi in SLS bi dobila 12,5 odstotka. Listo SD na tretjem mestu podpira 10,8 odstotka vprašanih.

Za njimi se uvršča Pozitivna Slovenija (7 odstotkov) in lista Verjamem Igorja Šoltesa (6,8 odstotka). Lista DeSUS bi glede na volilno napoved zbrala 5,2 odstotka glasov, lista Kacin - Konkretno pa 4,6 odstotka. Sledita Združena levica s 4,3-odstotno podporo ter Piratska stranka, za katero bi glasovalo 4,1 odstotka vprašanih.

Manj kot triodstotno podporo pa bi v skladu z napovedjo zbrale liste DL (2,8 odstotka), Sanjska služba (2,1 odstotka), Slovenski narod (2,1 odstotka), SNS (2,1 odstotka), Zares (dva odstotka), Zeleni Slovenije (1,6 odstotka) in Solidarnost (1,3 odstotka).

Po teh rezultatih bi SDS-u pripadlo od dva do štiri mandate, skupna lista NSi in SLS enega do dva mandata, SD pa enega. Možnost, da bi osvojile po en mandat, je pri listah PS, Verjamem, DeSUS, Kacin - Konkretno, Združena levica in Piratska stranka. Pri zadnjih dveh je sicer ta verjetnost zelo majhna, navaja Večer.

Slaba tretjina vprašanih ne ve, koga bi v nedeljo volila, slabih osem odstotkov ne bi volilo nobene stranke, dobrih 11 odstotkov pa pravi, da ne bo šlo volit. Takih, ki do zadnjega trenutka nimajo pri roki veljavnega volilnega odgovora, je torej veliko, slabih 52 odstotkov.