Na tokratnih evropskih volitvah se bo poleg sedmih parlamentarnih strank, SLS+ NSi imata skupno listo, za vstop v Evropski parlament samostojno ali združeno potegovalo še 9 zunajparlamentarnih strank in dve nestrankarski listi (Zares, Piratska stranka, Združena Levica (TRS, Iniciativa za demokratični socializem, Demokratična stranka dela), Solidarnost, Zeleni Slovenije, Stranka slovenskega naroda in LDS oz. njihov dosedanji evropski poslanec Jelko Kacin ter listi Igorja Šoltesa in Sanjska služba).

Prav zadnji sta se morali za vstop v "bitko" za Evropski parlament najbolj potruditi, saj sta morali zbrati 3.000 overjenih podpisov. Politične stranke, še posebej parlamentarne, imajo v nasprotju z njimi precej lažjo pot, saj so za vložitev liste dovolj štirje podpisi poslancev oz. šest, če dve stranki nastopata skupaj, ali 1.000 overjenih podpisov oz. 1.500, če več strank nastopa skupaj.

Strankam in listam, ki se bodo pomerile na letošnjih evropskih volitvah, se bo morda priključila tudi nekdanja parlamentarna stranka SNS, ki jo vodi Zmago Jelinčič. Tudi ti so zbirali podpise, skrajni rok za vložitev kandidatnih list pa je v petek opolnoči.

Slovenski volivci bodo tako na evropskih volitvah izbirali med 13 ali 14 kandidatnimi listami (nekatere le z enim kandidatom), kar je približno enako kot na prejšnjih dveh evropskih volitvah 2004 in 2009, ko je kandidiralo 12 oz. 13 kandidatnih list.

Prav danes so na Državno volilno komisijo (DVK) kandidatno listo za evropske volitve vložili PS, Lista Igorja Šoltesa in Državljanska akcija Sanjska služba.

PS: Tisti, ki niso evroskeptiki, samo ploskajo
Nosilec liste PS-ja Jože Mencinger je ob tem dejal: "Največji sovražnik EU-ja so tisti, ki pravijo, da niso evroskeptiki. To namreč pomeni, da samo ploskajo, ko jim kdo kaj reče, kar pa ni naš slog." Kot je pristavil, bi radi spremenili pojmovanje Slovenije v Evropski komisiji, ki da včasih z nami ravna "nekoliko narobe". Po njegovem mnenju je treba popraviti tudi evropsko gospodarsko politiko. "EU je v krizi ravnal napačno, še bolj pa pred krizo," je povedal in ob tem dodal, da je EU sokriv za nastanek krize.

Pričakuje tri mandate, na listi pa so tudi poslanci PS-ja Melita Župevc, Jerko Čehovin in Peter Vilfan ter Valerija Medic, Mirjam Bon Klajnšček, Marjan Sedmak in Britta Bilač.

Šoltes in sedem javnosti nepoznanih kandidatov
Tudi nekdanji predsednik Računskega sodišča in vodja društva Verjamem Igor Šoltes je na DVK vložil kandidatno listo za evropske volitve. Sam bo tudi nosilec liste. Imena drugih kandidatov so javnosti nepoznana, večina jih navaja, da doslej niso kandidirali na nobeni politični listi. Kot pravijo, si želijo več Slovenije v EU-ju. "Pomembno je, da nismo le prevajalci in izvrševalci evropskega pravnega reda in direktiv, ampak tudi soustvarjalci," je pojasnil Šoltes in dodal, da se samo odločanje usmerja na zelo ozek krog in da velike države prevladujejo nad usodo malih.

Zbrali so nekaj več kot 3.500 podpisov. Na vprašanje, kakšen izid pričakujejo na volitvah 25. maja, pa je Šoltes odvrnil le, da računajo na čim višjo volilno udeležbo in da bodo ljudje "verjeli v dobre stvari".

Šoltestu na listi sledijo Katarina Košak, Boštjan Horvat, Mojca Blas, Iztok Prislan, Monja Režonja, Gregor Veličkov in Diana Ternav.

Sanjska služba: Na listi "običajni ljudje s težavami kot vsi"
Svojo kandidatno listo je vložila tudi Državljanska akcija Sanjska služba. Zbrali so 3.100 podpisov, nosilec liste pa je arhitekt Uroš Uršič, ki mu sledijo še David Breskvar, Barbara Ložar, Boštjan Novak, Ksenija Korenjak Kramar, Andreja Korade in Marko Korenjak. "Smo običajni ljudje, živimo isto življenje, kot ga živimo vsi, in se ubadamo z istimi težavami, kot vsi, ki živijo v naši državi," opisujejo svojo listo.

Kandidate so javno izžrebali 13. aprila med tistimi, ki so se prijavili prek spletnega obrazca na Facebooku. Sedem in ne osem kandidatov pa je na listi zato, ker so storili napako in postavili predolg rok za odločanje kandidatov, ali bodo kandidirali.

Poudaril je, da je z vložitvijo kandidatne liste za njimi šele prva faza tega družbenopolitičnega projekta oziroma eksperimenta. Druga je volilna kampanja, do tretje pa bi prišli v primeru izvolitve njihovega kandidata. Takrat bi poskusili uvesti agoro, torej platformo za posvetovanje in debatiranje s tem predstavnikom njihove liste v EU-ju. Volilno kampanjo nameravajo izvesti z minimalnimi stroški, kar je tudi del eksperimenta.

Več žensk na listah
Pri sestavi kandidatnih list za evropske volitve je tokrat prvič treba upoštevati tudi nekatere določbe, ki se nanašajo na zastopanja spolov na listi kandidatov. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki.

Vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega izmed spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Sicer so kandidatne liste neveljavne.

Ta pravila sicer ne veljajo za kandidatne liste, na katere so uvrščeni le en ali le trije kandidati, vendar mora biti tudi pri tej najmanj en predstavnik vsakega od spolov.