Izid vzporednih volitev je za predsednico Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janjo Božič Marolt presenečenje v primerjavi z rezultati anket v dneh pred volitvami. Eno izmed presenečenj je zanjo en mandat SD-ja in preferenčna izvolitev Tanje Fajon, kot pozitivno presenečenje je označila tudi Združeno levico, ki je po njihovih podatkih dobila okoli pet odstotkov glasov.

"Negativno presenečenje pa je Solidarnost. Pričakovali smo, da se bodo volivci iz vstajniških vrst volitev udeležili v večjem številu, ker bi lahko prepoznali, da vsak glas šteje, ne glede na to, kdo ga da. Tu smo pričakovali več. Sicer pa presenečenj v primerjavi z raziskavami pred volitvami za nas ni bilo," je dejala predsednica inštituta, ki je izvajal vzporedne volitve tudi za TV Slovenija.

Pripadnost na desnici, razdrobljenost na levici
Volilna udeležba pa je za Božič Maroltovo razočaranje. "Žalostno je. Ljudje so očitno preprosto izgubili zaupanje v politiko ali pa v Evropo," pravi.

Upa, da udeležba ne bo tako nizka tudi na prihodnjih državnozborskih in lokalnih volitvah: "Nemogoče je napovedovati izid volitev in s tem tudi udeležbo, a pričakovala bi, da bi parlamentarne in lokalne volitve pritegnile več volivcev na volišča - ker se namreč dogajajo v neposrednem okolju, se bolj vežejo na vsakodnevno življenje volivcev. Če se seveda protest ne bi še bolj stopnjeval," dodaja Božič Maroltova.

Na vprašanje, kaj je prepričalo ljudi, da je izid evropskih volitev, kakršen je, pa Božič Maroltova odgovarja: "Pripadnost na desnici ter razdrobljenost in egocentrizem na levici."
Zmaga bruseljskih rutinerjev
Strokovnjak za komuniciranje Miro Kline pa meni, da izidi niso presenečenje. Ocenjuje, da je vse potekalo po predvidevanjih in skladno z napovedmi javnomnenjskih raziskav.

"Zmagali so rutinerji, tisti, ki so Slovenijo že predstavljali v Bruslju, in tisti, ki so jih kot novost nastavile ankete, recimo Igor Šoltes z listo Verjamem," ugotavlja Kline. Po njegovih besedah je edino manjše presenečenje morda DeSUS, ki je verjetno dobil mandat predvsem zato, ker je uporabil Iva Vajgla, ki je "star bruseljski rutiner".

Kot meni Kline, je bolj kot strokovnost ali izkušenost kandidatov odločilno predvsem, da jih ljudje poznajo, tudi v navezavi z Brusljem. Poleg tega kot značilnost volitev Kline izpostavlja nizek interes, ki se kaže v nizki volilni udeležbi.

Sam meni, da so se ljudje popolnoma umaknili od bruseljske politike, tudi zaradi načina, kako so pravzaprav pritiskali na Slovenijo, Grčijo in podobne države. V državah, ki so pritiskale, ki pridobivajo in se počutijo zmagovalci, denimo v Nemčiji, pa se je udeležba povečala, dodaja.