.

Jože Mencinger je v uvodnem delu pojasnil, da je sprejel povabilo PS-ja pod pogojem, da se ne veže na stranko. "Kolikor vem, me podpirata obe struji stranke," je dejal.

Igor Lukšič je postal nosilec SD-jeve liste in se tako uvrstil pred zdajšnji evroposlanki Tanjo Fajon in Mojco Kleva Kekuš. "Naši dve poslanki sta odlični, toda odločil sem se, da damo sporočilo levici in celotni Sloveniji, da so te volitve pomembne, zato sem stopil na prvo mesto," je v uvodu pojasnil svojo odločitev.

Romana Tomc, zastopa SDS-ovo listo, je pojasnila, da je s svojim odstopom z mesta podpredsednice DZ-ja želela opozoriti na to, da vse tri veje oblasti v Sloveniji ne delujejo dobro. V SDS-u upajo, da bo Jean-Claude Juncker postal predsednik Evropske komisije. Ob tem je dodala, da kandidira tudi zato, da poskuša opozoriti, da je treba temelje pravne države spoštovati povsod, tudi v Sloveniji.

Lojze Peterle, ki zastopa skupno listo NSi-ja in SLS-a, je v uvodnem delu pojasnil, da so v Sloveniji neki unikum, ko se lahko dve stranki nekaj dogovorita. Obe stranki sta po Peterletovem mnenju s tem dali sporočilo, ki je zelo evropsko, in sicer delati skupaj. Na vprašanje, ali evropska ljudska stranka še podpira Janšo, je odvrnil, da je stranka povedala svoje stališče do pravne države.

Pravosodni minister v odstopu Senko Pličanič (DL) je ob tem povedal, da kritike Evropske ljudske stranke niso bile upravičene. "Povedal sem javno, da bomo naše težave, tudi glede pravne države, reševali sami in nobena stranka od zunaj nam nima pravice soliti pameti," je dejal. Pričakuje pa zmago na volitvah.

Vodja Zaresa Pavle Gantar je na začetku v odgovoru, zakaj so se razšli z Ivom Vajglom, dejal, da je Vajgl videl boljše in lepše priložnosti z DeSUS-om. Sam verjame, da bo Zares dosegel dober izid in prišel v parlament. "Splet nesrečnih okoliščin, povezanih s kongresom PS-ja, pa je onemogočil povezovanje v skupno listo, kar je škoda," je pojasnil.
Ivo Vajgl (DeSUS) je pojasnil, da je v preteklih petih letih v Evropskem parlamentu ugotovil, da je to področje, kjer se da veliko narediti, če k temu pristopiš z veliko energije. "Našel sem temo, ki je relevantna povsod po svetu, to je položaj starejših ljudi. Ni nič bolj bridkega, kot da nekdo, ki je delal vse življenje, nima za plačilo položnic," je povedal.

O gospodarskih razmerah, javnem dolgu, trojki
Peterle je pojasnil, da ne kliče trojke, pač pa "rešitev". Vajgl je prepričan, da politika zategovanja pasu ni univerzalno zdravilo, Pličanič pa je zagovarjal "srednjo" pot med zadolževanjem in varčevanjem. Tomčeva trojko razume kot sinonim za spremembe in odgovorno obnašanje. Lukšič je po drugi strani poudaril, da je odločno proti trojki. Mencinger je na to temo izrazil mnenje, da so bile reforme, ki so bile izpeljane, napačne. Država po njegovem mnenju lahko dobi denar, če poveča gospodarsko dejavnost, ne pa da varčuje. Gantar je izpostavil, da je trojka reševala banke, ne pa gospodarstev in ljudi. Peterle je ob tem oporekal Mencingerju rekoč, da novi davki ne bodo pomagali gospodarstvu.

Za konec prvega kroga je moral vsak kandidat podati še kratko sklepno misel. Pličanič je izpostavil, da obtoževanje ne pripelje nikamor in da nihče izmed kandidatov še ni predstavil rešitev. Tomčeva je menila, da je nujen prevzem odgovornosti za vse tiste, ki so kaj delali narobe, in sprejem strukturnih reform. Peterle je poudaril, da je imela Demosova vlada "približno 10.000 uradnikov, danes jih je 33.000. Da se varčevati." "Za začetek naj grejo vsi obsojeni sedet in naj se ne izogibajo kazni, ki jih je doletela," je bil prepričan Lukšič. Gantar pa je dejal, da se je treba posvetiti enemu samemu velikemu cilju, in to je ustvarjanje delovnih mest. Vajgl pa je ocenil, da je "preveč mojstrov, ki vidijo zdravilo za težave vlade in države v poseganju v pokojninske blagajne".

O evroskepticizmu, krepitvi skrajno desnih strank, priseljevanju
Mencinger je na to temo izjavil, da je EU naredil celo vrsto institucij, ki so bile v samem principu napačne. Evroskepticizem zanj pomeni misliti z lastno glavo in imeti pravico do kritiziranja. Tomčeva je poudarila, da z Evropsko unijo absolutno ne izgubljamo suverenosti.

Gantar je dejal, da ne bi smeli niti slučajno razmišljati o poteh iz EU-ja. Lukšič je pristavil, da naj evroskeptiki ostanejo doma, saj v Bruslju nimajo česa početi. Pličanič meni, da bi morali težavo priseljevanja reševati že pri izvoru, poudaril pa je, da ni vsaka kritika evroskepticizem. Peterle meni, da evropski projekt nima alternative, želi pa si več skupnih politik, pri čemer ga ne moti evroskepticizem, pač pa "evrofobija" - sovražen odnos do evropske zveze. Vajgl je opozoril, da je ekstremizem nevaren za Evropo in njen mir. Nevarni evroskeptiki so zanj tisti, ki bi zrušili Evropo kot Evropo vrednot.

Plače in privilegiji evropskih poslancev
Vajgl je priznal, da v času varčevanja evropskim poslancem plač niso nižali. Dodal je tudi, da so evroposlanci sicer res dobro plačani, vendar pa manj kot marsikdo v Sloveniji. Sam ne bi imel težav s tem, če bi se evropski poslanci odločili, da si znižajo plače.

Mencinger je povedal, da pri odločitvi za kandidaturo ni vedel, kakšne imajo plače evroposlanci. Svojo morebitno izvolitev pa kot upokojenec vidi kot plus za slovensko pokojninsko blagajno, saj bi v tem času torej dobival denar iz Bruslja, Sloveniji pa bi plačeval davke.

Lukšič je prav tako priznal, da je plača evroposlanca v primerjavi npr. s plačo slovenske premierke 3.000 evrov neto precej visoka. Tomčeva se je vprašala, kaj ljudje za ta denar od poslanca dobijo - pravi, da svoj glas, ki ga lahko prek poslanca posredujejo v Bruselj, pri sprejemanju številnih za Slovenijo pomembnih direktiv. Gantar je opozoril, da v Sloveniji zaradi tako nizkih plač kmalu ne bo nihče več želel kandidirati za poslanca. Pličanič pa meni, da bi se, če bi poslanci svoje delo opravljali bolje, najbrž marsikdo v Sloveniji potem strinjal, da plača ni previsoka.
Tudi Peterle je povedal, da sam nima težav z znižanjem poslanskih plač. Na opozorilo voditelja, da v vseh teh letih vseeno ni bilo nobenega znižanja plač, je odvrnil, da ni bilo tudi nobenega zvišanja (poslanska plača sicer znaša okoli 5.000 evrov po plačanih davkih Sloveniji, 305 evrov znašajo dnevnice, dobrih 4.000 evrov neto na mesec pa dobijo še za razne stroške op. a.). Dodal je, da se je v prvem mandatu vozil v Adriinem ekonomskem razredu, zdaj pa se vozi v prvem in s tem pomaga Adrii Airways zapolniti sedeže, ki bi drugače ostali prazni, saj mu to plača Evropski parlament in zakaj ne bi s tem pomagal Adrii.

O zunanji politiki EU-ja, Ukrajini
Glede Ukrajine Tomčeva zagovarja ostro politiko do Rusije, pri tem pa pogreša odločnejšo držo EU-ja. Vajgl je poudaril, da je EU pri Ukrajini naredil vse mogoče napake in izpostavil že sam začetek - pogojevanje pridružitvenega sporazuma z izpustitvijo Timošenkove. Mencinger je prepričan, da si EU zaradi gospodarstva ne bo privoščil nič več kot le žuganje Rusiji, sam zato tudi nasprotuje sankcijam zoper Rusijo.

Peterle je prepričan, da bi bila Ukrajina boljša, če bi bila bolj evropska, Lukšič pa, da je v tej zgodbi tudi vprašanje ZDA, denar za Ukrajino pa bi moral biti naložen z jasno vizijo. Gantar se je vprašal, ali bi sankcije proti Rusiji sploh dosegle zastavljen cilj - sam je prepričan, da se Rusija zaradi tega ne bi umaknila s Krima, EU-ju pa je očital, da ni spregledal dvojne igre Janukoviča. Pličanič meni, da bi moral EU izhajati iz izkušenj pri razpadu Jugoslavije ter se pogovarjati z obema stranema, ne pa favorizirati ene.

Kdo pa bi moral nadomestiti Catherine Ashton, visoko zunanjo predstavnico EU-ja? Drugi imen niso povedali, Vajgl, Peterle in Pličanič pa bi na njenem mestu radi videli slovenskega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca.

Na zadnje vprašanje, v katerem parlamentarnem odboru se vidijo, so povedali: Gantar si želi biti v odboru za znanost in tehnologijo, okolje in visoko šolstvo, Vajgl v zunanjepolitičnem in odboru za socialno politiko ter zaposlovanje, Tomčeva v finančnem ter odboru za zaposlovanje, Peterle si želi biti v odboru za okolje, zdravje in hrano, Lukšič bi želel delovati v odboru za finance, Pličanič bi deloval v odboru za okolje in zeleni razvoj, Mencinger pa bi prav tako delal v okoljskem in finančnem odboru.