"Danes je Evropa naredila še en pomemben korak, ki bo kmetom olajšal reševanje težav,, s katerimi se spopadajo v okviru skupne kmetijske politike," je Clarinval dejal po zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju.

Kmetje, ki so se danes znova zbrali ob robu zasedanja v Bruslju, sicer niso zadovoljni s temi ukrepi. Po navedbah organizatorjev protestov namreč ne rešujejo glavne zahteve, to so pravične cene za njihove kmetijske pridelke.

Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je napovedal, da bo komisija pripravila predlog spremembe direktive o nepravičnih trgovinskih praksah. Pri tem bo preučila možnost, da bi vanjo vključili načelo glede pravičnega plačila kmetu, da bi ta lahko pokril stroške pridelave, poleg tega pa bi mu ostalo še dovolj sredstev za nemoteno delovanje.

Zagotovil je, da se želijo izogniti višjim cenam hrane za potrošnike. Okrepiti želijo položaj kmetov v odnosu do velikih korporacij, ki so običajno kupci pridelkov. Pravično ceno bi morali plačati ti kupci. "Potrebujemo pa evropsko rešitev," je poudaril komisar in priznal, da teh sprememb ne bo lahko izvajati.

Kmetijski ministri članic EU-ja so se sicer po besedah belgijskega ministra, čigar država trenutno predseduje Svetu EU-ja, strinjali, da je bil pri reševanju težav kmetov narejen napredek, vendar pa delo še ni končano.

"Zato smo komisijo pozvali, naj še naprej išče rešitve," je povedal. V razpravi so bila po njegovih besedah večkrat omenjena določena odstopanja od pogoja v okviru skupne kmetijske politike, ki je namenjen varovanju mokrišč in šotišč.

Članice so poleg tega nakazale, da bi lahko prerazporeditev sredstev znotraj SKP-ja omogočila odziv na trenutne izzive. Želijo pa si tudi hitrejših in enostavnejših postopkov spreminjanja nacionalnih strateških načrtov za izvajanje te politike, je še pojasnil Clarinval.

Odprava administrativnega bremena

Predloge za spremembo skupne kmetijske politike, ki jih je Evropska komisija predstavila 15. marca, so v Bruslju v okviru posebnega odbora za kmetijstvo obravnavali in podprli kmetijski ministri držav članic, med njimi slovenska kmetijska ministrica Mateja Čalušić.

Spremembe so namenjene predvsem zmanjšanju administrativnega bremena, s katerim se pri izpolnjevanju pogojev za finančno podporo spopadajo kmetje po Evropski uniji. Predlog tako med drugim vključuje spremembe okoljskih pogojev glede neobdelane zemlje, kolobarjenja na ornih zemljiščih in pokritosti tal v občutljivih obdobjih. Poleg tega pri kmetijah z manj kot desetimi hektarji obdelovalnih površin ne bi preverjali izpolnjevanja pogojev.

Bruseljske ulice so ob zasedanju kmetijskih ministrov EU-ja, medtem znova – že tretjič od začetka februarja – zasedli nezadovoljni kmetje z okoli 250 traktorji. Zaradi tega je v belgijski prestolnici močno oviran promet, med drugim traktorji blokirajo glavno prometnico, ki povezuje staro mestno jedro z evropsko četrtjo, v kateri so evropske ustanove.

Kot na spletni strani poroča belgijski časopis Le Soir, so se okoli 11. ure kmetje s traktorji približali policijski blokadi, kjer so odvrgli gnoj in seno. Proti policistom pa so začeli metati jajca in pirotehnična sredstva. "Lahko potrdimo, da je policija uporabila solzivec in da so bili traktorji, ki so želeli prebiti blokado, ustavljeni," je sporočila bruseljska policija. Pripravljene imajo tudi vodne topove, če bi se razmere zaostrile.

Po navedbah organizatorjev protesta predlogi Evropske komisije, ki so jih podprle članice, njihovih zahtev ne rešujejo v zadostni meri, predvsem glede prostotrgovinskih sporazumov EU-ja s tretjimi državami in cen kmetijskih pridelkov.

Iz izpolnjevanja okoljskih pogojev bi bila izvzeta večina slovenskih kmetij

Kot je ob prihodu na zasedanje v Bruslju dejala slovenska kmetijska ministrica, je za Slovenijo sicer ključno, da predlogi za spremembo skupne kmetijske politike upoštevajo naravne danosti in posebnosti posameznih držav članic. To bi namreč omogočilo lažje prilagajanje, pa tudi iskanje hitrih rešitev. "To je v predlogih najpomembnejše. Menimo, da je to zelo dobrodošlo za lažje kmetovanje kmetov v Sloveniji," je poudarila ministrica, ki je predloge podprla. "Zavzemamo se, da bo to v postopkih čim hitreje sprejeto," je dodala.

Sorodna novica Golob pozdravlja bruseljske predloge za razbremenitev malih kmetov

Če bo predlog sprememb potrjen, bo sicer v Sloveniji skoraj 80 odstotkov kmetij izvzetih iz preverjanja izpolnjevanja okoljskih pogojev, saj so manjše od desetih hektarjev. Kakšen bo vpliv tega na okolje, je po navedbah Mateje Čalušić v tem trenutku težko ocenjevati. Je pa zagotovila, da bodo poskrbeli tudi za varovanje okolja. "Vsekakor bomo to budno spremljali in bomo v postopke za varovanje okolja vključevali tudi naše kmete," je dejala.

Zdaj bo predlog spremembe uredb o skupni kmetijski politiki po nujnem postopku obravnaval Evropski parlament, ki bi jih lahko potrdil že na plenarnem zasedanju konec aprila. Nato bo moral Svet EU-ja predlog še uradno potrditi, nakar bo spremenjena zakonodaja objavljena v uradnem listu EU-ja. Če bo vse potekalo v skladu z načrti, bi lahko spremenjena pravila začela veljati še pred koncem pomladi, v skladu s predlogom komisije pa bi veljala do konca leta 2027, ko se bo iztekel trenutni program skupne kmetijske politike.

Kakšne spremembe so predvidene?

Posebni odbor za kmetijstvo je podprl spremembe določenih t. i. dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (GAEC), ki so namenjeni varovanju okolja in podnebja in jih morajo kmetje upoštevati, če želijo prejeti neposredne podpore iz skupne kmetijske politike.

Podprli so spremembo GAEC 8, ki v skladu s trenutnimi pravili predvideva, da morajo kmetje del ornih površin pustiti neobdelan. Po novem bi bila obvezna le ohranitev obstoječih krajinskih značilnosti. Obenem pa bi države kmete prek ekoshem spodbujale, da del ornih površin namenijo neproduktivnim površinam ali za nove krajinske značilnosti, kot so drevesa ali živa meja. To bi bilo za kmete prostovoljno.

Sorodna novica Protesti kmetov ne pojenjajo. Bruselj predstavil kratko- in srednjeročne ukrepe za olajšanje dela.

Drugi pogoj, spremembo katerega so podprle članice, se nanaša na kolobarjenje na ornih zemljiščih. V okviru GAEC 7 bi se lahko članice namesto za kolobarjenje odločile diverzifikacijo posevkov. Kot so sporočili iz Sveta EU-ja, je to za kmete manj zahtevno, predvsem na območjih, izpostavljenih suši ali obilnim padavinam.

Posebni odbor za kmetijstvo je podprl še spremembo pogoja GAEC 6 o minimalni pokritosti tal v občutljivih obdobjih. Članice bi imele bolj proste roke pri določanju teh obdobij in tudi s čim morajo biti tla pokrita. Poleg tega bi lahko članice v primeru izrednih vremenskih razmer, ki bi kmetom preprečili izpolnjevanje okoljskih pogojev, omogočile začasno odstopanje od njih.

Prav tako pa bi lahko po novem nacionalni strateški načrt SKP spremenile dvakrat na leto in ne samo enkrat. Predstavniki članic so podprli tudi spremembo, v skladu s katero pri kmetijah, manjših od 10 hektarjev, ne bi preverjali izpolnjevanja pogojev GAEC. To pomeni, da jih tudi kazni ne bi mogle doleteti.