"Evropska unija bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da bi Edmundo Gonzalez Urrutia, legitimni in demokratično izvoljeni predsednik Venezuele, lahko 10. januarja 2025 prevzel položaj," so zapisali v izjavi Evropskega parlamenta.

Evropski poslanci so predtem s 309 glasovi za, 201 proti in 12 vzdržanimi sprejeli resolucijo, s katero so Gonzaleza priznali za legitimnega predsednika Venezuele. Ob tem so članice EU-ja pozvali k uvedbi sankcij proti Maduru in ožjemu krogu njegovih sodelavcev.

Sprejetje resolucije so ob enotni podpori poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) sicer omogočili tudi glasovi poslancev skrajno desne politične skupine Domoljubi za Evropo, medtem ko so resoluciji nasprotovali evropski Zeleni, Levica in velika večina poslancev Socialistov in demokratov (S & D).

Številni poslanci z leve strani političnega spektra so ob tem obtožili EPP, da je prelomil obljubo glede sodelovanja s skrajno desnico. "Prebivalci Venezuele si zaslužijo več kot to; ne smejo biti lutka za politične igre EPP-ja," so v odzivu sporočili iz S & D, kjer so sicer na začetku tedna pozvali k ustavitvi represije v Venezueli in objavi volilnih izidov.

Gonzalez, ki se je pred pregonom v domovini zatekel v Španijo, je medtem potezo pozdravil kot priznanje volje prebivalcev Venezuele. "Moje sporočilo Venezuelcem je naslednje: mednarodna skupnost še naprej povečuje svojo podporo," je zapisal na omrežju X.

Maduro si je na julijskih volitvah zagotovil že tretji šestletni mandat na čelu države, čeprav volilna komisija ni objavila uradnih izidov. Opozicija pod vodstvom Gonzaleza in Marie Corine Machado, ki jo oblasti prav tako preganjajo, Madura in njegove zaveznike obtožuje volilne goljufije, rekoč, da je na volitvah prepričljivo zmagal Urrutia.

Izid volitev so poleg EU-ja zavrnili tudi v številnih državah Latinske Amerike in v ZDA. Te so pretekli teden zaradi domnevnih volilnih goljufij uvedle sankcije proti 16 venezuelskim državnim uradnikom, med katerimi so vodilne osebe venezuelskega Nacionalnega sveta za volitve.