BiH še vedno zaostaja za drugimi državami v svoji regiji, ugotavlja parlament. "Za spremembe potrebujemo večjo zavezanost in pripravljenost političnih elit, da združijo moči in skupaj poiščejo jasno vizijo o splošni usmeritvi države," je povedala poročevalka Doris Pack (EPP). "V dobro državljanov bi morali ostreje napasti tudi korupcijo," je še dodala.
Resolucija, ki so jo izglasovali poslanci, poudarja, da so za vzpostavitev popolnoma delujoče demokracije v državi nujne ustavne spremembe, tako na zvezni kot lokalni ravni. BiH mora tako končno vpeljati odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2009 o enaki pravici do udeležbe na volitvah. Med druge prednostne naloge so poslanci uvrstili še okrepitev vloge žensk in mladih, reformo javne uprave in boljšo pripravljenost na članstvo Hrvaške v EU-ju.

Sankcije zavrnili
Poslanci so o resoluciji razpravljali že v sredo, ko je Packova razburila s predlogom, da bi BiH izključili iz Sveta Evrope, da bi mu odrekli finančno pomoč EU in ustavili izvajanje sporazuma o trgovini med EU-jem in BiH-om. Predlog je bil podan v obliki amandmaja, ki pa ga je parlament z veliko večino zavrnil. Med tistimi, ki so izrazili nasprotovanju temu predlogu, je bila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Izrazila je željo, da BiH postane član Unije in da se mu pri tem pomaga. Ljudi pa po njenih besedah ne bi smeli kaznovati zaradi neuspeha politike.

V drugačnih tonih pa je potekala razprava o Makedoniji. "Evropa upravičeno pozdravlja napredek med Srbijo in Kosovom. Predsednika sta morala pokazati prav toliko poguma, kot ga danes potrebujeta predsednika v Atenah in Skopju," je izpostavil poročevalec Richard Howitt (S&D). Svet je zaprosil, "naj poskuša razumeti, da takrat, ko si v vrsti, pa te nenehno potiskajo nazaj, prideš do točke, ko dokončno zapustiš vrsto". Države članice je zato prosil, naj brez odlašanja začnejo pristopna pogajanja s Skopjem.

Preobrat v statusu quo?
Sprejeti dokument poudarja, da lahko začetek pristopnih pogajanj pomeni preobrat v trenutnem statusu quo, saj bi dal pozitivno spodbudo nadaljnjim reformam in izboljšanju odnosov s sosednjimi državami. Resolucija še dodaja, da morajo biti težave z imenom razrešene brez odlašanja, vse politične sile pa morajo spoštovati državni parlament kot ključno demokratično institucijo.

Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS), podpredsednik delegacije parlamenta za jugovzhodno Evropo, je v razpravi o Makedoniji poudaril, da je "zadnji čas", da se makedonski voditelji "zbudijo in ugotovijo, da je deblokada integracijskega procesa njihove države skoraj popolnoma njihova odgovornost". "Narediti morajo vse, kar je v njihovi moči, da bi zagotovili evropsko prihodnost državi s sklenitvijo kompromisa o imenu z Grčijo," je še dodal.

Sicer pa je Kacin kot najbolj pereči vprašanji v državi izpostavil "alarmantno stanje na področju svobode medijev in demokratični dialog med vladajočo koalicijo in opozicijo". Makedonski voditelji morajo vložiti tudi več truda v izboljšanje medetničnih odnosov v državi. Poslanec Milan Zver (EPP/SDS), član parlamentarne delegacije za Makedonijo, pa je dejal, da druge možnosti, kot da se čim prej začnejo pogajanja z Makedonijo, ni.
"Odgovorni smo za ugled evropskih institucij," je poudaril in dodal, da nekorektne odločitve povzročajo padanje zaupanja v EU. "Vprašati se moramo tudi, kako se počutijo proevropsko usmerjeni državljani Makedonije, ki že sedem let dobivajo obljube EU-ja, ko je čas za sprejemanje odločitev, pa EU tega ne stori," je dejal.