To je prvi proračun razširjene Unije, ki se ji bo 1. maja prihodnje leto pridružilo deset novih članic, med njimi tudi Slovenija. Predvideni prihodki naj bi znašali 111 milijard evrov ali v dejanskih izplačilih 99,7 milijarde evrov, kar je 0,98 odstotka bruto nacionalnega proizvoda. To je za 2,28 odstotka več kot leta 2003.

Evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer je odločitev parlamenta pozdravila in ob tem dejala, da sprejeti proračun dokazuje, da "so bile bojazni o eksploziji proračuna zaradi širitve EU-ja neutemeljene". "Dokončanje proračuna za leto 2004 je bil eden ključnih korakov v pripravah EU-ja na prihod novih članic. Kar zadeva proračun, smo pripravljeni na širitev," je zadovoljno dejala poslancem v Strasbourgu.

Vendar pa Schreyerjeva ni skrivala, da se bodo izdatki iz proračuna EU-ja do leta 2006, ko se izteče sedanja finančna perspektiva povezave, povečevali. S tem naj bi namreč odgovorili na pričakovanja in izpolnili obveznosti, ki izhajajo iz odhodkov, namenjenih novim članicam, je pojasnila komisarka.

"Ustavo do maja 2004!"
Evropski parlament je ob tem sprejel resolucijo, v kateri države razširjenega EU-ja poziva, naj medvladna pogajanja o ustavni pogodbi sklenejo pred 1. majem 2004. Evropski poslanci so na zasedanju v Strasbourgu Irsko, ki bo januarja prevzela predsedovanje EU-ju, pozvali, naj določi datum pred 1. majem 2004 za zasedanje medvladne konference, na katerem bi se poenotili glede še nerešenih vprašanj.

Predsednik konvencije o prihodnosti Evrope Valery Giscard d'Estaing je ob tem dejal, da bi bil najboljši čas za oblikovanje evropske ustave konec leta 2004 ali začetek 2005. To je izjavil po srečanju s podpredsednikoma konvencije Giulianom Amatom ter Jean-Lucom Dehaenom, sicer pa naj bi po njegovem mnenju države članice preveč hitele z dogovarjanjem o ustavi, saj so jo hotele doreči le v desetih tednih. Kar je potrebno, je obdobje premisleka. S hitenjem bi sprožili le še večja nasprotovanja med članicam, je še dodal, sicer pa meni, da so bolj ali manj vse države krive za neuspeh vrha EU-ja.

Poraba precej nižja od najvišje dovoljene
Za končno potrjevanje v Evropskem parlamentu je bil predlog proračuna dokončno pripravljen na zasedanju finančnih ministrov konec novembra. Predvidena poraba je sicer precej nižja od najvišje dovoljene meje skupne porabe, zakoličene na 1,24 evropskega BNP-ja, poročevalec parlamenta za proračun Jan Mulder pa je poudaril, da proračun Unije za prihodnje leto v deležu BNP-ja petnajsterice predstavlja celo najnižji odstotek po letu 1990. Po proceduri prvi predlog letnega proračuna za naslednje leto vsako pomlad pripravi Evropska komisija, nato gre skozi dve ministrski branji, najkasneje decembra pa ga mora potrditi Evropski parlament.

Največ denarja za kmetijstvo
Večina sredstev v proračunu za prihodnje leto je sicer namenjena financiranju skupnih politik unije. Največji delež - 45,69 milijarde evrov - bo namenjen izvajanju skupne kmetijske politike, 30,82 milijarde evrov pa regionalni politiki. Za upravljanje je povezava namenila 6,04 milijarde evrov, med proračunskimi postavkami iz sklopa zunanjih odnosov, za kar je v proračunu na voljo 4,9 milijarde evrov, pa je med drugim tudi 200 milijonov evrov, ki jih bo EU namenila za obnovo Iraka ter 15 milijonov evrov rezerve, namenjene obnovi Afganistana.

Sloveniji več iz Bruslja kot pa vanj
Slovenija se je o vplačilih in izplačilih iz evropskega proračuna pogajala v kontekstu finančnih poglavij iz pristopnih pogajanj s povezavo, ki so bila sklenjena na vrhu EU v Koebenhavnu decembra leta 2002. Kot predvideva omenjeni dogovor, naj bi Ljubljana v proračun unije za leto 2004 vplačala 187 milijonov evrov, prejela pa naj bi 224 milijonov evrov, v drugem letu članstva naj bi v proračun EU prispevala 285 milijonov, iz njega pa dobila enako vsoto, v zadnjem letu sedanje proračunske perspektive, letu 2006, torej tretjem letu članstva, pa bi država v blagajno unije prispevala 293 milijonov, ven pa dobila 324 milijonov. S povračilnimi oziroma pavšalnimi plačili pa ji bo EU vsako leto zagotovila, da bodo prilivi pozitivni.

Samo Poljski več kot polovico sredstev za pristopnice
Za potrebe širitve je v proračunu za obdobje 2004-2006 sicer predvidenih 22 milijard evrov, od tega naj bi daleč največ denarja - več kot polovico omenjene vsote - prejela Poljska in sicer 12,5 milijarde evrov. Dve milijardi naj bi bili novinkam na voljo za podporo političnim in gospodarskim reformam, nekaj denarja pa je predvidenega tudi za zaposlitev več sto evropskih uradnikov iz deseterice. Sicer pa proračun za prihodnje leto predvideva tudi predpristopno pomoč v višini 2,8 milijarde evrov.

Kompromis o tranzitu prek Avstrije
Na zasedanju so potrdili tudi kompromis o tranzitnem prometu prek avstrijskega ozemlja. Ta predvideva, da lahko Avstrija do leta 2006 ohrani nekoliko spremenjen sistem ekotočk, ki omejuje promet za vozila, ki zelo onesnažujejo okolje.