Hkrati Unija tudi zagotavlja zaščito končnim upravičencem pred posledicami tovrstnih neizplačil. Uredba se bo od 1. januarja 2021 uporabljala za vse sklade EU-ja z deljenim upravljanjem.

"Uspelo nam je. Zdaj je to del zakonodaje. Tega dejstva ne more spremeniti nobena enostranska izjava," je poudaril eden izmed poročevalcev parlamenta Petri Sarvamaa (EPP) ter s tem namignil na interpretativno izjavo voditeljev na vrhu, zaradi katere sta Madžarska in Poljska umaknili veto na večletni proračun unije in sklad za spoprijem s pandemijo.

Interpretativna izjava predvideva, da mehanizma vladavine prava ne bodo uporabljali, dokler sodišče EU-ja ne bo odločilo o njegovi skladnosti s pogodbami EU-ja. Sarvamaa je dodal, da bo režim pogojevanja omogočil preverjanje sumljivih načrtov za uporabo evropskih sredstev za kršenje evropskih vrednot. Povedal je še, da parlament pričakuje od Evropske komisije kot varuhinje pogodb, da bo s 1. januarjem neodvisno začela uresničevati to zakonodajo.

"EU ni ustanova a la carte, kjer lahko obdržiš svoje pravice, a ne izpolnjuješ svojih obveznosti. Je skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah, ki jih morajo države članice in državljani spoštovati," pa je dejala poročevalka Eider Gardiazabal Rubial. Danes sprejeti mehanizem pogojevanja sredstev iz evropskega proračuna s spoštovanjem vladavine prava pa je označila za velik dosežek parlamenta.

Nova zakonodaja ob zlorabi in ob sistemskih kršitvah

Če bo Evropska komisija v kateri izmed članic ugotovila kršitev, bo Svetu EU-ja predlagala sprožitev mehanizma proti vladi te države ter zmanjšanje ali zamrznitev plačil tej državi iz proračuna EU-ja. Svet bo nato imel na voljo en mesec, v izjemnih primerih pa tri, da s kvalificirano večino glasuje o predlaganih ukrepih.

Evropskemu parlamentu je uspelo skrajšati čas, ki ga bodo evropske institucije imele na voljo za izvedbo postopkov proti državi članici, na največ sedem do devet mesecev. Prvotni predlog je predvideval 12- do 13-mesečni rok.

Nova zakonodaja se bo uporabljala tako ob neposredni zlorabi evropskih sredstev, kot so primeri korupcije ali goljufij, kot tudi za sistemske kršitve temeljnih vrednot, ki jih morajo spoštovati vse države članice, kot sta demokracija ali neodvisnost sodstva, kadar te kršitve vplivajo ali bi lahko vplivale na upravljanje sredstev EU-ja.

Da bi zagotovili, da končni prejemniki, ki računajo na podporo EU-ja in so od nje odvisni, kot na primer študentje, kmetje ali nevladne organizacije, ne bodo kaznovani za dejanja vlade, bodo pri Evropski komisiji lahko vložili zahtevek prek spletne platforme, prek katere se bo zagotavljalo izplačevanje dolgovanih zneskov. Komisija bo lahko izvedla tudi finančni popravek z zmanjšanjem naslednjega obroka podpore EU-ja državi.