Tako, 1,5-odstotno povečanje, so države članice v torek zavrnile, vendar evroposlanci menijo, da so dodatna sredstva nujna. Nameniti jih želijo predvsem programom s področja kulture, izobraževanja, zdravja, varstva porabnikov, za raziskave in razvoj ter podjetništvo. Več sredstev bi bilo potrebnih tudi za Hrvaško in Balkan.

Evropski parlament sicer stališč v pogajanjih ne bo zaostril, članicam je pripravljen na naslednjem krogu pogajanj 4. in 5. aprila v Strasbourgu dati novo priložnost. Neuradno naj bi bile države članice pripravljene popustiti za 1,5 milijarde evrov, kar v parlamentu sicer ocenjujejo kot nezadosten, a pozitiven znak.

Slovenija predlog Evropskega parlamenta v tem okviru pozdravlja, vendar le, če s sprejemanjem predloga Evropska unija ne bo izgubila pol leta.