Poslanci so v resoluciji, ki so jo potrdili s 429 glasovi za, 27 proti in 48 vzdržanimi, obsodili s Kremljem povezane poskuse vmešavanja in spodkopavanja evropskih demokratičnih procesov.

Izrazili so ogorčenje nad verodostojnimi obtožbami, da so nekateri evroposlanci prejemali plačilo za širjenje ruske propagande in sodelovali v dejavnostih portala Voice of Europe s sedežem v Pragi. Po navedbah Češke je namreč ta portal del ruske operacije vplivanja, katere cilj je postaviti pod vprašaj ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine.

Od EU-ja in voditeljev držav članic zahtevajo hitro in odločno ukrepanje v povezavi z ruskimi poskusi vmešavanja, saj se evropske volitve, ki bodo med 6. in 9. junijem, približujejo. Odzivanje na tovrstne grožnje, ki prihajajo tudi iz drugih držav, je lahko po mnenju Evropskega parlamenta učinkovito zgolj, če je pristop celovit in dolgoročen.

Obenem predlagajo okrepitev notranje varnosti v Evropskem parlamentu, vključno z izobraževanji na tem področju za poslance in uslužbence.

Svet EU so pozvali k vključitvi prokremeljskih medijev, vključno z Voice of Europe, ter ukrajinskega proruskega oligarha Viktorja Medvedčuka in njegovega tesnega sodelavca Artjoma Marčevskega v 14. sveženj sankcij proti Rusiji.

Evropski parlament je obenem izrazil zaskrbljenost, ker je ameriški preiskovalni urad FBI zaradi suma, da naj bi prejel denar od kremeljskih agentov, zaslišal evropskega poslanca iz vrst nemškega AfD-ja Maximiliana Kraha, in aretacije njegovega asistenta zaradi suma vohunjenja za Kitajsko.

Parlament nemško skrajno desno stranko poziva, naj javno objavi svoje finančne povezave, predvsem s Kremljem.

Slovenska evroposlanka Irena Joveva (Renew/Svoboda) je ob sprejetju resolucije o ruskem vmešavanju poudarila, da je vsako podkupovanje poslancev oziroma politikov EU-ja za zastopanje stališč tretjih držav namesto zastopanja svojih državljanov "skrajno sprevrženo dejanje".

"Sprejeti bi morali najstrožje ukrepe, da to v prihodnje ne bi niti bilo mogoče, vsi vpleteni pa morajo odgovarjati za svoja dejanja," je poudarila v izjavi za javnost.

Evropski poslanci so v ločeni resoluciji obsodili ruske predsedniške volitve, na katerih je slavil dolgoletni voditelj Vladimir Putin. Volitve, ki so potekale sredi marca, so označili za farso. Za resolucijo je glasovalo 493 poslancev, 11 jih je bilo proti, 18 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Evropski parlament obsodil napad Irana na Izrael

Poslanci so v resoluciji, ki so jo sprejeli s 357 glasovi za, 20 proti in 58 vzdržanimi, izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in groženj za varnost v regiji. Poleg iranskega napada sredi aprila so obsodili tudi napade z njim povezanega libanonskega gibanja Hezbolah in hutijevskih upornikov na Golansko planoto in izraelsko ozemlje.

Obenem so izrazili tudi obžalovanje napada na iranski konzulat v Damasku, za katerim naj bi stal Izrael. Poudarjajo pomen načela nedotakljivosti diplomatskih in konzularnih poslopij, ki ga je treba upoštevati skladno z mednarodnim pravom.

Vse strani so sicer pozvali, naj se izogibajo napetostim in izkažejo zadržanost, izrazili pa globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacijske vloge, ki jo iranski režim in z njim povezane skupine igrajo na Bližnjem vzhodu.

Pozdravili so odločitev EU-ja, da razširi trenutno veljavne sankcije proti Iranu, pričakujejo njihovo čimprejšnjo uveljavitev, obenem pa pozivajo k dodatnim sankcijam. Ob tem so ponovili svoj poziv, naj EU na seznam terorističnih organizacij doda še iransko revolucionarno gardo (IRGC), prav tako pa celotno gibanje Hezbolah.

Obenem so še pozvali Teheran, naj izpolnjuje svoje obveznosti v skladu z mednarodnim dogovorom o njegovem jedrskem programu, so sporočili iz parlamenta.

Kritični pa so bili še do iranske prakse, da zadržuje tuje državljane v priporu in jih nato uporabi kot neke vrste pogajalska sredstva. EU so pozvali, naj vzpostavi posebno strategijo, v okviru katere bi nudili boljšo pomoč družinam priprtih in preprečevali tovrstno zajemanje talcev v prihodnje.