Poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je opozoril, da "stanje v Makedoniji zahteva več razumevanja Evropske unije za to potencialno članico". Kot je poudaril, je čas, da se najde kompromis za ime oziroma da se pogajanja z Makedonijo začnejo, vprašanje imena pa se reši do njihovega zaključka. Kot je še dodal, je treba Makedonijo podpreti tudi v njenem prizadevanju, da postane članica zveze Nato.

Makedonija ima namreč status kandidatke za članstvo v EU-ju že od decembra 2005 in je med kandidatkami svojo zakonodajo do zdaj v največji meri uskladila s pravnim redom EU-ja. Evropska komisija in parlament že leta pozivata k začetku pristopnih pogajanj, a se to zaradi blokade Grčije zaradi imena Makedonije v Svetu ne zgodi.

"EU bi si moral prizadevati za stabilizacijo"
Evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi), ki vodi delegacijo Evropskega parlamenta za Makedonijo, je medtem v intervjuju za spletno stran parlamenta pred razpravo ocenil, da bi si moral EU odločno in na najvišji politični ravni prizadevati za stabilizacijo razmer v Makedoniji. "Medetnične, medverske, posttotalitarne in povojne narave Balkana ne bi smeli podcenjevati," je posvaril. Kot "dober znak" je označil prizadevanja Evropskega parlamenta, da pomaga v dialogu med glavnima političnima akterjema v Makedoniji.

Tudi Peterle se je izrekel za začetek pristopnih pogajanj EU-ja z Makedonijo, dvostranske probleme s sosedami pa da bi bilo bolje reševati, ko bi ta pogajanja že potekala, ne pa, da se država leta pušča v "čakalnici". To čakanje namreč ne ponuja potrebne motivacije za vztrajanje pri integraciji v EU, je opozoril Peterle.

Makedonija - sod smodnika
Milan Zver (EPP/SDS) je v razpravi poudaril, da sta razloga za destabilizacijo do zdaj uspešno razvijajoče države vsaj dva. Prvi je političen in odgovornost zanj je Zver pripisal opozicijskim socialistom SDSM-ja Zorana Zaeva, ki da po hudem porazu na volitvah po trditvah vlade "bojkotirajo, demonstrirajo, celo prisluškujejo vladi in jo istočasno obtožujejo, da prisluškuje". "Glede na ostrino potez socialistov lahko ugotovimo, da smo podobno zgodbo že videli v primeru Bolgarije in Slovenije, pa tudi Madžarske," je dejal Zver. Makedonski premier Nikola Gruevski in njegova konservativna stranka VMRO-DPMNE sta sicer del EPP-ja.

Kot drugi razlog za destabilizacijo je Zver navedel nedaven teroristični napad v Kumanovu, ki "bi lahko celo zanetil medetnične spopade". Tudi on je sicer ocenil, da bi bile, "če bi evropske integracije potekale hitreje, razmere v Makedoniji in regiji stabilnejše".

Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) medtem ocenjuje, da "je Makedonija postala sod smodnika, ki lahko eksplodira in lahko resno ogrozi stabilnost regije", zato je potrebna aktivna vloga Evropskega parlamenta. "Kaj oziroma kje se je zataknilo v primeru Makedonije? Odgovori se bodo najverjetneje resnično pokazali šele čez čas - koliko so na to vplivali zunanji dejavniki, koliko je tu teorij zarote, koliko se želi vplivati na geostrateški položaj Makedonije z ene in druge strani."

Komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides pa je Makedonijo pozval, "naj se vrne na pravo pot", od sprtih strani v državi pa terjal, da sedejo skupaj in obsodijo nedavne krvave dogodke v Kumanovu ter ne dovolijo, da bi se ti ponovili. Nasilje v Kumanovu je bilo sicer po njegovem mnenju v prvi vrsti delo kriminalcev, in ne etnično motivirano.